Anatomija pomladnega poraza

229
830
Foto: Politikis.
Foto: Politikis.

Težko bi rekel, da sem presenečen nad rezultatom volitev, saj sem na verjetnost – na nevarnost, če hočete – takšnega razpleta opozarjal zadnjih devet mesecev, odkar imam čast, da redno sodelujem s Časnikom.

Poraz (notranje precej diferencirane) pomladne opcije je popoln in brezpriziven. Analiza geografske porazdelitve glasov razkaže vso njeno razsežnost. Pomladne stranke so dosegle večino v enem samem volilnem okraju, ki je povrh vsega še eden najmanjših v državi, v Ribnici. In še tam izključno po zaslugi nadpovprečnega uspeha N.Si in SLS, ki sta obe prejeli nad 10 % glasov, medtem ko je SDS ostal pod tretjino, kar je najslabši volilni izplen v tem okraju, odkar je Janez Janša predsednik stranke.

Sicer pa je SDS več kot tretjino glasov prejel v enem samem okraju – v Grosupljem. A tudi v tem slovenskem Colombey-les-Deux-Églises je pomladna opcija doživela gladek poraz.

Poražena je bila, resda za las, celo v Ajdovščini. Prvič v parlamentarni zgodovini.

Povedano drugače: če bi volitve potekale, kot so hoteli predstavniki SDS, po večinskem volilnem sistemu, bi pomladna stran dobesedno izginila iz političnega prizorišča. V Državni zbor bi se s par odstotki naskoka morda uspel preriniti le vodja poslanske skupine največje pomladne stranke – pod pogojem, seveda, če bi vsi volivci SLS in N.Si v drugem krogu volili zanj. Ker je to vse prej kot gotovo, bi obstajala precejšnja možnost, da bi pomladne stranke ostale pred vrati parlamenta. No, vsaj vprašanje o smotrnosti SDS-ovega umika na Aventin bi se s tem rešilo samo od sebe.

Vse sedeže v parlamentu bi utegnila zasesti ena sama stranka – opomin, da večinski volilni sistem v pogojih mlade demokracije ni vedno najboljša rešitev.

N.Si iz parlamenta izrinila SLS

Če se ozremo na razmerja znotraj pomladne opcije, vidimo, da je N.Si malodane povsod uspela ohraniti svojo volilno bazo in jo po vsej državi rahlo povečala. Njena rast je le v manjši meri šla na račun SDS: ponekod (npr. na Goriškem in v nekaterih urbanih okoljih na Gorenjskem) je sicer pretok glasov iz SDS v N.Si očiten, vendar gre v splošnem za nizke odstotke in še nižje številke.

Obraten trend je sporadičen in komajda zaznaven. Sploh lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da je bil pritok novih volivcev k SDS statistično povsem zanemarljiv.

Mnogo bolj očitno kot SDS-u je N.Si jemala glasove SLS-u, in sicer predvsem tam, kjer slednja nima močne lokalne strukture in pa na vzhodnem Štajerskem ter v Pomurju, kjer je k sebi privabila velik del volivcev, ki so pred tremi leti očitno glasovali predvsem za Radovana Žerjava osebno. Iz te perspektive je mogoče reči, da je Žerjav l. 2011 SLS rešil pred usodo, ki je stranko doletela v nedeljo. Z njegovim odhodom so volivci, ki so podpirali paradigmo zmerne, konstruktivne »zdrave kmečke« desnice, množično emigrirali k N.Si.

SDS – velika poraženka

Velika poraženka teh volitev (tako kot že na prejšnjih) je SDS. Njen padec je splošen in spektakularen – še zlasti, če ga primerjamo z volitvami 2008. Po številu volivcev je skoraj natanko tam, kjer je bila l. 1996 oziroma 2000.

Že samo to dejstvo nas bi lahko navedlo k logičnemu sklepu: njena kampanja totalne mobilizacije je povsem uspela! Na volišča je uspela privabiti tako rekoč vse svoje jedrne volivce. A kaj, ko je hkrati – in najbrž iz istih razlogov – izgubila skoraj vse ostale, ki so se ji pridružili po l. 2000.

Podrobnejša analiza po okrajih potrjuje to tezo, a ji dodaja pomembno nianso. Prav ta niansa nam pomaga razložiti usodo pomladnega tabora kot celote.

Povsod (ampak res skoraj povsod!) tam, kjer je SDS lahko črpala iz volilnega bazena ostalih pomladnih strank, se ji je podpora v absolutnem številu v primerjavi z letoma 2000 ali 1996 povečala (kar se še zlasti pozna v odstotkih); in povsod (ampak res skoraj povsod!) tam, kjer te možnosti ni imela, ji je podpora, tudi v absolutnih številkah, padla.

Kar pomeni, da se je s kristalno jasnostjo potrdila teza, ki sem jo zagovarjal že pred meseci v članku Desna sredina brez sredine: SDS se je med l. 2008 in 2011 »preselila na desno«. Ostalima pomladnima strankama je odvzela velik del nekdanjih volivcev,hkrati pa izgubljala podporo sredinskega volilnega telesa. Kot je v ponedeljkovem komentarju opozoril že Aleš Maver, je prišlo do točke, ko se je to »širjenje na desnico« enostavno moralo ustaviti, ker ni bilo več kaj pobrati. Ta točka je bila dosežena v nedeljo.

Medtem pa se je eksodus sredinskih volivcev seveda nadaljeval.

Posledice so na dlani: izguba kakih sto tisoč glasov od zadnjih (že tako vse prej kot uspešnih) volitev, slovo nekaterih parlamentarnih veteranov, izpad podpredsednikov Černača in Jerajeve (ene obetavnejših mladih političark na desnici) iz Državnega zbora, skorajšnje izginotje SDS-a in z njo celotne pomladne opcije iz vseh večjih urbanih sredin ter relativni poraz še v takih trdnjavah, kot so Šentjur (kjer je v šestih letih zdrsnila od 40 % na 25 %), Tolmin, Mozirje (kjer je relativno večino izgubila prvič po l. 1996), Kranj III, Ptuj I in Ptuj III (tu resda za las), Brežice (tu pa z monumentalno razliko 10 %).

Pojavlja se teza, da je za to kataklizmo kriva odsotnost Janeza Janše, »vodje opozicije« (me zanima, kaj na to dikcijo menita ostali opozicijski stranki) iz volilne kampanje. Ta teza se mi zdi iz več razlogov vprašljiva, a četudi bi držala, razkriva hud problem. Če je uspeh neke politične stranke tako zelo odvisen od ene same osebe, ki to stranko vodi že 22 let, potem se je najbrž nekaj zalomilo v mehanizmih kadrovske reprodukcije v tej stranki.

A o tem mogoče kdaj drugič (ali pa tudi ne): danes se ukvarjamo s številkami. Če se vam zdijo dolgočasne, vam predlagam še kanček potrpežljivosti: naslednja analiza bo namreč odkrila nekaj precej zanimivega.

Cerar je odvzemal glasove Janši

Da zgornja teza o množičnem begu SDS-ovih sredinskih volivcev drži, potrjuje tudi rezultat SMC. Res je, kot so ugotovili (in pred tem napovedovali) že mnogi, da je struktura Cerarjevih volivcev precej podobna Drnovškovemu uspehu iz leta 2000. Cerar sicer tako po odstotkih kot seveda po glasovih (zaradi skoraj 20 % nižje udeležbe) zaostaja za zgodovinskim rezultatom LDS-a leta 2000. Toda: kje je SMC kljub temu drastično povečala svoj izplen v primerjavi z LDS-ovim rezultatom iz 2000? Ravno v okrajih, kjer tradicionalno domuje desnica!

Za ponazoritev: LDS je l. 2000 v Ajdovščini prejela pičlih 18,4 %, SMC v nedeljo kar 25,7 % (daleč najboljši rezultat za katerokoli ne-pomladno stranko v zgodovini tega okraja); LDS je l. 2000 v Ribnici prejela 19,7 %, Cerar 25,1 %; LDS l. 2000 v Grosupljem 26,5 %, Cerar 31,7 %.

Res je, da številke niso povsod tako izrazite – toda trend je, ob redkih izjemah, vsesplošen in očiten. Cerar je v »desnih trdnjavah« prejel znatno več kot LDS v svojem finest hour. Ali drugače: kar lep zalogaj jedrnih volivcev desnice je šel k Cerarju, ki pa je na levi prejel mnogo manj kot Drnovšek leta 2000 (kar nedvoumno izkazujejo podpovprečni rezultati SMC v Zasavju). SMC je torej po strukturi volivcev mnogo bolj »desna« stranka, kot je kadarkoli bila LDS.

Ampak to smo v bistvu že vedeli. Bolj presenetljivo je neko drugo spoznanje, ki precej logično izhaja iz dosedanje analize. SMC glasov na desnici ni jemal, tako kot LDS pred 14. leti, SLS-u in SKD-ju: jemal jih je skoraj izključno SDS-u.

V nekaterih okrajih je to tako očitno, da bolj ne bi moglo biti. Recimo že omenjene Brežice: rezultat je tu malodane enak kot l. 2011, le z eno bistveno razliko – SDS je prejela kar 10 % glasov manj. Cerar pa 9 % več kot PS pred tremi leti. Ali drugače: Cerar je prevzel veliko večino Jankovićevih glasov in jim dodal še skoraj tretjino glasov, ki so se k njemu odlili od SDS-a.

Da se je nekaj podobnega dogajalo še drugod po državi, priča cela vrsta podatkov, ki jih tu zaradi pomanjkanja prostora ne morem razčlenjevati. Na splošno je trend tak: večja, kot je v določenem okraju hegemonija SDS-a v odnosu do ostalih pomladnih strank, večji je skok SMC-ja v primerjavi z njenimi levosredinskimi predniki, ob hkratnem kumulativnem padcu pomladne opcije.

Dokler kdo ne predlaga boljše interpretacije, lahko to pomeni le nekaj: Cerar je na veliko odvzemal glasove Janši.

Kam so šli glasovi SDS?

Kot sem skušal pokazati v svojem prejšnjem prispevku, je odgovor na to kar preprost – k Cerarju. In skoraj nikamor drugam.

Trditev, da razlog za poraz SDS-a skriva v tem, da je velik del njenih volivcev dezertiral volitve, težko vzdrži resno analizo. Če bi SDS-ovi volivci abstinirali v večji meri kot ostali, bi se zaradi velikosti stranke in neenakomerne geografske razdeljenosti njenih volivcev to moralo poznati v spremenjenem razmerju med odstotki volilne udeležbe po okrajih. Pa se ne. Ali vsaj jaz tega ne vidim.

Še več: cela vrsta faktorjev priča o tem, da k Cerarju niso množično prehajali le tisti volivci SDS-a, ki so se stranki pridružili v zadnjih 10. letih, temveč tudi mnogi iz »starega trdega jedra«, torej Janševi podporniki iz let 2000 in 1996. Te izgube je, kot rečeno, SDS uspešno »nadoknadila« s širjenjem na desno in tako ostali pomladni stranki stisnila na rob, kjer le za silo preživita; hkrati pa zaradi kadrovske šibkosti, luknjičasti njune zemljepisne porazdelitve in pomanjkanja trdne medijske podpore nikakor ne zmoreta nagovoriti volivcev, ki jih SDS pušča vnemar.

Desna sredina brez sredine

Če je leta 2000 veljalo, da je Drnovšek »pograbil« velik del glasov »žlahtne desnice«, je tokrat »žlahtna desnica« vzdržala pritisk, ki je prihajal tako od SDS-a kot od SMC-ja. Vsota podpore N.Si in SLS je namreč skoraj enaka kot 2011: tako na državni ravni kot po okrajih.

Zgodilo pa se je to, kar smo nekateri napovedovali: SDS je izgubila sposobnost, da nagovori sredinske volivce. Ti so strankini zahtevi, naj volitve spremeni v plebiscit o krivični sodbi v zadevi Patria – zahtevi, ki je bila, bodimo pošteni, kljub volilni odsotnosti njenega predsednika zelo razločno slišana – odgovorili z jasnim sporočilom.

Ga bodo na Trstenjakovi slišali? Vse kaže, da ne.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


229 KOMENTARJI

  1. V novi sestava parlamenta je sestava javnega sektorja, nobenega naravoslovca, inženirja, …:

    Med poslanci najdemo zdravnike, pravnike, ekonomiste, veterinarja, odvetnika, arhitekta, igralko, športnega komentatorja, okrožno sodnico, načelnico upravne enote in direktorico centra za socialno delo, 5 upokojencev in dva študenta.

    Sestava “genijalnih” analitikov, ki bodo 4 leta analizirali zakaj je tako kot je, in zakaj ni drugače kot je.

  2. Zdravnik in vetrinar sta naravoslovca. Ni je bolj naravoslovne vede od medicine! Arhitekt je inżenir tehniških ved, ki so prav tako naravoslovne. Zakaj so pa šli v to stranko, je pa seveda drugo povsem individualno vprašanje. Toliko samo v vednost!

    • Napisal sem sestava “javnega sektorja”. Zdravniki in tudi veterinarji so pri nas zaposleni izključno v JS.
      Toliko samo v vednost za bodoče bolj natančno branje!

      Bom dopolnil: Nobenega zaposlenega iz gospodarstva, ki ni vezano na državni proračun

      • Bojim se, da je bil privatni sektor ponižan že v devetdesetih.
        Vse se je podrlo, ko je Drnovšek popustil učiteljem in predvsem zdravnikom, inženirje v privatnem gospodarstvu pa je prepustil uravnilovki.

        Tako smo ogromno ljudi dobesedno odpodili stran od firm, ker so bili pač ponižani.

        Pred krizo so bile v Sloveniji plače približno po tem ključu:
        – učitelj začetnik: med 900 in 1.100 EUR
        – zdravnik začetnik: med 1.100 in 1.400 EUR
        – inženir začetnik: med 500 in 690 EUR
        – nekvalificirani delavec, prva služba: 500 EUR

        Se pravi smo s tem popolnoma ponižali inženirje in tehnike. In to se je vleklo že iz devetdesetih.
        Današnja sestava parlamenta je samo simptom.
        Slovenija boleha za razvojnim rakom. Ki nas odriva še bolj daleč stran od razvitega sveta. Na žalost.

  3. Analiza v članku je odlično uporabna za preudarek, ni “zarota, jaz pa nisem komunist iz ozadja”.

  4. Riki, dojel sem, kaj mislite in imate prav. T.i. realni sektor, ki daje večino denarja, bi moral imeti tudi večino pri odločanju!
    Brez zamere, če še malo težim: Zdravniki in veterinarji niso pri nas zaposleni izključno v JS! Mnogo je zasebnikov, res imajo nekateri koncesijo, drugi so pa čisti zasebniki. To boste spoznali, ko vas bo zabolel zob, ali če bo zbolel vaš kuža.

    • Ni zamere, imate prav, vendar gre za minoren odstotek v privatnem sektorju. Lahko bi pa javno zdravstvo, šolstvo (univerza) kaj zaslužilo s tujci ki bi se zdravili pri nas ali šolali in plačevali šolnine, …

      … npr. Kučan, Tuerk sta se zdravila v tujini. Sam pa hodim k privatnemu zobarju, drugače bi bil že brez zob.

  5. Pretresljivo je, da avtor članka in komentatorji, ki duhovno revščino zamenjujo za inteligentnost, ignoriranje preprostih dejstev pa velja za briljantnost, skrb za ohranitev človeškega dostojanstva označujejo kot marginalen politični pojav. “Človek roma po slovenskih deželah, malodušen klone glavo in žalostno je njegovo srce,” je napisal Cankar, pa se s takšnim samooklicanim temeljitim analizami sploh ni imel priložnosti seznaniti. Vljudno bi prosil avtorja še za pojasnilo paradoksa, zakaj ga obremenjuje volilni rezultat SDS, če se z njeno politiko ne strinja, logično bi bilo, da bi se ob tem radoval.

    • Gospod Matija, temu vašemu zadnjemu stavku (opisu) se reče hinavščina. Kot sem zasledil je bil avtor članka nekoč član stranke SDS, in baje celo kandidiral na volitvah in dobil kakih 5% (po spominu, ne garantiram). Skratka človek ima neverjetne analitične izkušnje in sposobnosti, torej znanje, da bi ustanovil svojo stranko in skozi njo odpravil vse napake, ki jih zaznava pri SDS, mogoče bi prišel celo v parlament.

  6. stranka SDS ima lep rezultat in ( ne nasedajte)je še vedno močna stranka, odpadli so sredinski volilci, ki se skoraj vsi nagibajo k levici, pa so nad njo razočarani, zaradi nam vsem znanih razlogov. Levičarji pa so še enkrat dokazali, da ne razumejo realnosti in da so volili stanje, ki se vleče, da so volili, sistem ki ne bo in ne more prinesti rezultatov. ne razumem jih, AB ima take bajeslovne rezultate, pa so ji dodelili le 4 % glasov, s to našo levico je nekaj huo narobe.
    zato SDS mirni naprej po začrtani poti.

  7. Nisem član nobene stranke, niti analitik. Sem samo volivec.

    Pomladne stranke so po mojem mnenju izbrale napačno taktiko. Da bo vlada Alenke Bratovšek neuspešna in kratkega daha, je bilo vsakomur jasno že od začetka. Takrat bi se morale pomladne stranke dogovoriti za partnersko sodelovanje in usklajen nastop na predčasnih volitvah. Namesto tega so izbrale neizprosen boj, ki ni izključeval niti podtikanj. Če bi sodelovale, bi do razhajanj, ki so prerasla v obtoževanja in zmerjanja, sploh ne prišlo. Rezultat je viden, uspelo jim je zmesti desne volilce. Namesto, da bi jih navdušile, so jih pahnile v malodušje. Precej jih je ostalo doma, nekateri so izbrali prijaznega profesorja, ki je poudarjal medsebojno spoštovanje.

    Ponavljam, kar sem napisal že pred volitvami. Vodstva vseh treh strank, ki so kriva za hud (!) poraz desnice, morajo za to prevzeti odgovornost, prevetriti svoje vrste in zastaviti na novo, sicer bo poraz ob naslednjih volitvah, še hujši. Kritično morajo presoditi tudi nagovarjanje sredinskih volivcev, ki je bilo neuspešno pri volitvah predsednika države in na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah.

    Če stari obrazi takšnega obrata niso sposobni, morajo prepustiti vodenje novim obrazom. V dobro slovenstva.

    • VE 2. – Postojna

      Kandidat Št. prejetih glasov v okraju(-ih), kjer je kandidiral Odstotek glasov v okraju(-ih), kjer je kandidiral Opomba

      1. DANIJEL KRIVEC 3777 35,21 %
      2. EVA IRGL 3735 30,91 %
      3. MILAN ZVER 2064 30,13 %
      4. ZVONKO ČERNAČ 2901 29,58 %
      5. JANA GRBEC 4177 28,69 %
      6. LUKA LISJAK GABRIJELČIČ 3198 22,17 %
      7. SERGIJ DAOLIO 2595 22,07 %
      8. ALOJZ ZORN 1409 19,13 %
      9. SANDRA LETICA 1207 18,72 %
      10. ERVIN BUŽAN 3391 15,88 % *

    • nimam te ambicije, hvala. kandidiral sem enkrat, ker sem hotel pomagati političnemu projektu stranke. sem vesel, da nam je takrat uspelo. Slovenija bi bila danes veliko na slabšem, če nam ne bi
      drugo je seveda lokalna raven: verjamem, da imajo tam vsi dolžnost, da se aktivirajo po svoji moči
      s profesionalno strankarsko politiko pa prepuščam tistim, ki to znajo bolje. bil bi podpovprečen politik. so druge stvari, ki jih znam boljše
      verjamem pa, da se vsakdo, ki misli, da ima kaj za povedati o skupni stvari, oglasi v javnem prostoru
      temu se drugače reče tudi demokracija
      če bomo dopustili, da se dogaja samo “tam zgoraj”, vsi ostali pa se bomo zadovoljili z vlogo navijačev, si bomo naredili zelo slabo uslugo
      in to je to, bolj ali manj
      lp.

  8. Ne razumem jeze nad gospodom Luko. Napisal je dobronamerno analizo zadeve.
    Marsikdo (tudi jaz sam) je svojčas bil podpornik SDS in njenega predsednika. Pa nas je SDS od te podpore odvrnila. S svojim odnosom do ljudi, ki se z njimi ne strinjajo glede vsega. S svojim odnosom do institucij države. Spominjam se njihovih napadov na g. Tuerka (zelo zelo slab predsednik države) – ampak spoštovanje kažeš instituciji predsednika, ne osebi – ne glede na to, kdo to mesto zaseda.

    Ne jezite se na ogledalo, če vam kaže grd obraz.

      • Nikjer nisem napisal, da predsednika ne smeš kritizirati. Ali se ne strinjati z njim. Napisal sem samo, da je potrebno spoštovati državno institucijo. Biti, recimo, spoštljiv v komunikaciji (saj ni težko, je del bontona, splošne kulture, če ne drugo). Pokazati spoštovanje do institucije, da ko pride predsednik v DZ poslanci vstanejo (kot smo nekoč v šolah vstali, ko je prišel učitelj v razred – upam, da jih tega še učijo)

        Na žalost se mi včasih zdi, da vneti zagovorniki SDS slednje pravilo spoštujejo le, ko gre za JJ. Za druge pa naj bi to ne veljalo.

        • Pokazati spoštovanje do institucije, da ko pride predsednik v DZ poslanci vstanejo …
          ===================
          Tu si se pa rahlo zmotil, v parlament je prišel predsednik, ne institucija. Poslanci vstanejo v spoštovanje predsedniku, če ga imajo, če ne pa sedijo.
          Spoštovanje institucije predsednika pa pomeni, da ga ne pošlješ v tri… krasne, ampak držiš jezik za zobmi.

        • Štefan Barba: “Na žalost se mi včasih zdi, da vneti zagovorniki SDS …”
          =====

          Tako to deluje.
          Leta in leta se (tiho) pristaja na demonizacijo nekega lika, neke osebe, tudi na najbolj pritlehne in velikokrat dokazane lažnive načine, dokler se temu ne ukloniš in prikimaš na oportunistični in hinavski način v smislu: “Kjer je dim je tudi ogenj”.

          In potem kletvice in zaničevanja sploh niso več potrebna ljudi lahko zmerjaš tudi na “spoštljiv” način, tako, da jih proglasiš za “vnete zagovornike SDS”.

          Ni potrebno da navajate, da obžalujete, ker ne, ker ste hinavec, ni vam potrebno iskati izgovorov.

          • Nisem ravno prepričan, da je napad ad personam tu na mestu. Ožigosati me kot hinavca na podlagi napisanega mnenja pove več o vas kot o meni.

          • Štefan Barba: “Nisem ravno prepričan, da je napad ad personam tu na mestu.”
            =======

            Vi ste bili prvi, ki ste me napadli “ad personam” (ko ste me proglasili za vnetega zagovornika SDS) in ne jaz, ki tega niti nisem naredil ampak sem vam samo odkrito povedal kaj si o vas mislim in sem to tudi ARGUMENTIRAL.

            Štefan Barba: “Ožigosati me kot hinavca na podlagi napisanega mnenja pove več o vas kot o meni.”
            =========

            Ja res o meni pove več. To, da se vam upam odkrito povedati, da ste hinavec.
            Vi pa nasprotno, sogovornika na hinavski način skušate diskvalificirati.
            Vaše mnenje “vnet zagovornik SDS”, je bolj kot mnenje napad s ciljem diskvalifikacije drugega sogovornika (mene). Ja tudi to je mnenje, ampak hinavci vaše baže tega ne bodo odkrito priznali in na očitek to še naprej na hinavski način s standardnimi frazami skušali zamaskirati z :”Nisem ravno prepričan, …”

            … in dalje z drugo ravno tako standardno frazo skušali sebe prikazovati kot kulturnega človeka:

            “pove več o vas kot o meni.”

        • Ne moreš ločevati same institucije od osebe, ki je predsednik.

          Če predsednik nekatere označi za drugorazredne, ne more od teh ljudi pričakovati spoštovanja.

    • Gospod Štefan Barba. Kako lahko vi spoštujete človeka predsednika, ki je dokazljivo lagal glede svoje vloge v času Jugoslavije. Ali bi bi tako dobronamerni tudi takrat, ko bi vedeli, da je ta človek vedel, da so vam ubili vašega najdražjega brat, sestra, mati, oče ali celo več tvojega otroka in da tak človek ve kje so njegovi posmrtni ostanki pa se dela, da on pa nič ne ve. Če bi se človek postavil v vlogo teh ljudi bi bili v Sloveniji drugačni časi. Kako bi se vi obnašali do takega predsednika. Ravno zato spoštujem SDS, ki so edini, ki dajo možnosti tudi takim ljudem, ki so v prejšnjem režimu izgubili svoje najdražje in niti groba jim ne vedo.
      Jaz imam v širši družini osebo, ki so ji ubili dva mladoletna brata pa še danes ne ve kje je njun grob (po vojni pa nista bila nikjer v nobeni vojski, soseda jih je sovražila ker sta bila zelo verna). Si predstavljate njeno žalost, agonijo, nemoč, ker ne ve kje je njihov grob.
      Ne ne jezim se na ogledalo jezim se na ljudi, ki ne zmorejo dovolj empatije, ki bi bila v Sloveniji zelo potrebna. Ne pa da slišim spet te kosti premetavajo.

      • Spoštovana gospa Anita,
        mislim, da sem v svojem komentarju o gospodu Turku napisal, da je bil zelo zelo slab predsednik. Napisal sem o spoštovanju, ki smo ga kot državljani dolžni izkazovati do institucije predsednika republike – ne glede na to kdo funkcijo trenutno zaseda. Ker je (pa naj ga kot osebo spoštujem ali ne) tudi MOJ predsednik. Tako kot je predsednik vlade (ali predsednica) – predsednik vlade vseh Slovencev (državljanov) – tudi vaš ali moj in ne samo tistih, ki so zanj(o) glasovali (oziroma stranko). Niste edini čigar širša (ali ožja) družina je trpela zaradi komunistov ali pred tem fašistov.
        Glede štetja kosti (če lahko uporabim ta zelo grd izraz) se pa strinjam z vami – vsak ima pravico do groba in spomina. Ne glede na to kaj je, kaj je bil. To je tisto, kar nas loči od živali.

        • V demokraciji državljani nismo dolžni izkazovati nobenega spoštovanja do nobene funkcije, če mislimo, da tega niso vredni.

          Tako pač je v svobodnih državah. Tam se spoštuje te funkcije – kot posledico dobrega dela.

          • : “V demokraciji državljani nismo dolžni izkazovati nobenega spoštovanja do nobene funkcije …”
            ====

            … in še posebej, če si med tistimi,ki so že leta nazaj predlagali, da se ta institut predsednika ukine. Takšna majhna država ne potrebuje Barbik za paradiranje po rdečih tepihih.

          • Gospod Alojz imate prav. V nedeljo zvečer po finalni tekmi svetovnega prvenstva v nogometu sem se spraševala, kdaj bomo Slovenci zaslužili tako predsednico vlade, kot je nemška kanclerka Angela Merkel in prišla do ugotovitve, da nikoli, ker si je niti ne želimo še manj pa zaslužimo. Slovenci so taki, radi bi imeli Švico (njihove plače in standard) ampak, delali in milili bi pa še vedno radi po balkansko. Malo radi ali dobro zaradi. To pa ne bo šlo. In dokler bo na volitvah zmagovala taka miselnost bomo šli samo še navzdol.

        • Štefan Barba: “Spoštovana gospa Anita,…”
          ====

          Glede na to, da je to vaše četrto oglašanje na tej temi, in da tako naslavljanje prvič uporabljate:

          A tole vaše “Spoštovana” pomeni spoštovanje do instituta sogovornika ali spoštovanje do osebe Anite?

          Ali pa ste samo običajen hinavec!

          Štefan Barba: “… ampak spoštovanje kažeš instituciji predsednika, ne osebi – ne glede na to, kdo to mesto zaseda.”
          ====

        • Gospod Štefan po vašem mnenju je potrebno spoštovati funkcijo na katero si bil demokratično izvoljen. Ali vi potem enako spoštujete kanclerja Adolfa Hitlerja, ki je bil na kanclersko mesto izvoljen na volitvah in ne s s kakšnim državnim ali vojaškim udarom.
          Spet smo pri kako ločiti funkcijo od osebe. Se ne da, če človek na svoji funkciji lahko žali drugače misleče tudi jaz takega človeka ne morem spoštovati. Nisem volila Boruta Pahorja vendar ga do sedaj spoštujem, ko bo pa on začel žaliti drugače misleče z drugo razrednostjo ipd., pa ga ne bom več spoštovala. Spoštovanje si je potrebno prislužiti in ti ni s funkcijo avtomatično podarjeno.

  9. Renata Bone: “Luka, postal si tako pameten, da se mnogi strinjamo, da moraš nujno ustanoviti svojo stranko in se dokazati.
    =====

    Ma, vedno lahko najdeš na desetine razlogov zakaj nekaj v preteklosti ni šlo tako kot bi moralo pa čeprav ne veš ali bi šlo kaj bolje če bi ravnal drugače. Ampak v tem primeru pa naj bi bila stranka kriva tudi za prižiganje sveč pred VS ali špalirjem pred Dobom. Kot vem oboje niti ni organizirala stranka, ja saj vem nasprotovala pa tudi ni, zraven je bil vedno kak član stranke. Sedaj se kritika kaže kot, da bi bilo najbolje, da bi JJ-ja pustili, da trohni v kakšni ječi (pustimo naj zadeva postane stvar zgodovinarjev, mi se ukvarjamo z bodočnostjo) pa še ključ naj bi se prej vrglo stran.
    Take kritike so me spominile na en drobec iz zgodovine šaha, ne vem zakaj ravno na to.

    Paul Morphy je bil svoje čase nepremagljiv.

    http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1055948

    Kritiki tistega časa so raztrgali njegove nasprotnike, češ koliko in kakšne grobe napake so delali v igri proti njemu. Nek velemojster pozneje je ocenil te kritike približno takole: “Kritizirajo tisti, ki bi od nasprotnikov Morphyja gladko izgubili vse partije”. Aha, zakaj sem navedel ravno ta primer, sedaj se spomnim. Pa sem našel zdajle (gre celo za istega avtorja):

    ====
    Luka Lisjak:” Možgani nedemokratov so sploščeni kot palačnika. Zato je med njimi toliko logikov, ideologov, šahistov, zmagovalcev debatnih tekmovanj, bralcev Richarda Dawkinsa in navdušencev nad Ayn Rand.”
    ====

    … zakaj sem dal primerjavo s šahom. Namreč v preteklosti sem nekje videl, da se je avtor članka obregnil tudi ob ljudi z razvito logiko in jih (kdo ve koliko) “strpal” med nedemokrate. Ni čudno, da nam parlament večinsko vodijo družboslovci.

    Ne samo, da je margarina namazana po celem kruhu, tudi marmelada je po celi palačinki.

      • Pri vas cenim to, da se odzivate na komentarje vaših člankov. Da torej verjamete v vrednost odprtega debatiranja, ki ima korenine daleč v antični Grčiji.

        Mi je pa ostalo opazno, da ste razpravo o vsebini šolske vzgoje pri nas zaključili s priseganjem na link, ki vsebino šole izključuje iz polisa in jo prepušča “posvečenosti stroke”. Konstatiram, da stališče ni pretirano demokratično, poleg tega pa izraža zaupanje v slovenske pedagoške vrhove, za kakršnega res ne vem, s čim so si ga ti zaslužili.

        p.s. To sem zapisal tudi kot starš s pravicami, ki izhajajo iz ustave in splošne deklaracije o človekovih pravicah.

      • Tudi človek, ki ceni logiko, jo lahko napačno uporabi. Analiza je verjetno dobronamerna, vendar povsem zanič.

        Samo iz rezultatov volitev pač ni možno ugotoviti, kako so volivci prehajali med strankami. Analitik brez pravih podatkov nehote in z lahkoto podleže svojim predsodkom.

        Valicon je naredil raziskavo, ki ovrže vaša ugibanja, npr.:

        “N.Si iz parlamenta izrinila SL”
        Napačno. Kot je ugotovil Batagelj, so šli SLS-ovci k SMC in v neudeležbo.

        “SMC glasov na desnici ni jemal, tako kot LDS pred 14. leti, SLS-u in SKD-ju: jemal jih je skoraj izključno SDS-u.”
        NSi-ju in SLS-u ni mogel dosti vzeti, ampak v deležu je šlo manj volivcev od SDS k Cerarju.

        “Trditev, da razlog za poraz SDS-a skriva v tem, da je velik del njenih volivcev dezertiral volitve, težko vzdrži resno analizo.”

        Nasprotno. Zenelova raziskava to potrjuje.

        https://zenelbatagelj.files.wordpress.com/2014/07/migracije.png

        In še pripomba o teoretiziranju, kakšen bi bil izid ob večinskem sistemu (“Vse sedeže v parlamentu bi utegnila zasesti ena sama stranka – opomin, da večinski volilni sistem v pogojih mlade demokracije ni vedno najboljša rešitev.”).

        Hipoteza je smešna. V večinskem sistemu ljudje volijo osebnosti. Strankarska pripadnost je manj pomembna, zato bi zmagovali predstavniki različnih strank, pa tudi neodvisni in “neodvisni” kandidati. To je bolj primerljivo z županskimi volitvami. Sklepam, da bi Cerarjevi anonimneži dobili manj kot so v proporcionalnem sistemu, pridobili pa bi predvsem njihovi konkurenti na levici.

      • Ah, seveda so bili v razvitih državah (ZDA, Kanada) urbani, mladi in izobraženi ter ostali, ki so oh in sploh, na počitnicah, da pa so tudi v Argentini volili le zarukanci, če že ne belogardistična golazen ali vneti zagovorniki SDS, potrjujejo prav prispeli glasovi. Nadalje znanstvena analiza potrjuje, da volilci – ne pozabite, ti imajo vedno prav – na Balkanu niso prehajali stranki, ki se zateka sovražnemu političnemu diskurzu, tako vztrajajo v prizadevanjih za dobrobit naše ožje domovine, ki temelji na enotnrm povezovanju in solidarnem vztrajanju, da si drugače misleči zaslužijo likvidacijo, gnil kapitalizem jim še ni omračil uma in zakaj le bi preštevali kosti, ko pa moramo misliti le na svetlo bodočnost. Vaša interpretacija je torej nesramna žalitev za zdrav razum in očitno služi le poglabljanju razdora preko naših meja.

  10. Lahko nas zmrazi, ljudje kakšnih nazorov se iz SLO bodisi delegirajo, bodisi svobodno zaposlujejo v institucijah EU. Da ne bomo Slovenci v Bruslju izpeljali še boljševistično revolucijo. 🙂

    Če pa bi v SLO predvladoval tip tipičnega slovenskega volilca iz Buenos Aieresa, Toronta in Clevelanda, bi bilo, prmejduš, precej več upanja za to deželo.

  11. Sodeč po številu komentarjev lahko zapišem le “ko mačku stopiš na rep, zacvili”.

    Ob branju komentarjev sem se večkrat spomnil, kako so nas v JLA, pred razpadom YU, podoficirji dnevno obveščali in poučevali:
    “Zveza komunistov dela vse prav”
    “Ne bodo slovenci pravili, kdo naj bo vodja jugoslavije in zveze komunistov”
    “Vsem mora biti jasno, da si zveza komunistov vodjo izbira sama in tega ne bodo počeli častilci zahoda in kapitalizma”
    “Edini vodja s pravo držo je Slobodan Milošević”
    “Edini, ki nas lahko pripelje iz krize je Slobodan Milošević”
    “Čeprav nas v medijih stalno blatijo, ima zveza komunistov trdno jedro in je močnejša kot kdajkoli prej”
    “Ko bo narod lačen, bo dokončno prepoznal poturice in izdajalce in uvidel, da je Slobodan Milošević imel prav”

    In si ne morem, da ne bi mislil, da sta vsaj dva dežurna komentatorja tukaj bivša podoficirja JLA, ki ne moreta iz svoje kože in brezkompromisno branita čast partije in njenega vodje.

    • Me veseli, da nama je skupen prezir do zveze komunistov in JLA, ampak enačenje Janše, ki si prizadeva prekiniti s totalitarno ideologijo, z Miloševićem, ki komunistično zlo pooseblja, žal kaže, da vas “podoficirji” niso le poučevali, ampak tudi pohabili.

      • Nikjer nisem primerjal Janso z Milosevicem. Ce ste Janso in SDS sami prepoznali v teh stavkih, potem ju primerjate vi.

        • Joze: “Nikjer nisem primerjal Janso z Milosevicem. Ce ste Janso in SDS sami prepoznali v teh stavkih, potem ju primerjate vi.”
          =====

          Nikjer ne?. Direktno ne, posredno pa povsod.
          Temu se reče hinavščina, izvajalcem pa hinavec!

          Joze: “Sodeč po številu komentarjev lahko zapišem le “ko mačku stopiš na rep, zacvili”.”
          =====

          … ampak rep je pa jozetov.

        • Priijetno me preseneča, da se s primerjavo očitno strinjate, zato se mi tudi ne zdi pomembno, da vaš komentar, glede na vaše pojasnilo, ni razumljiv ali smiseln. Demokratično vas pozdravljam!

    • Jože,
      preden se lotite nesmiselnih primerjav, vam priporočam, da prisluhnete kateremu od pričevalcev, ki so si golo življenje rešili z begom pred zločinskimi komunisti v Argentino (npr. gospe Lučki Kralj Jerman v pogovoru z Jožetom Možino).

      V očeh slovenske povojne izseljenske skupnosti je sodobna slovenska matična družba popolnoma razgaljena. Zanje resnica leži na razprti dlani.
      Na tej dlani leži tudi množica preplašenih slovenskih državljanov, ki jim je režim dolga desetletja nasilno spodbijal vrednotne temelje z lažmi in prevarami.

      Danes, ko režima NAVIDEZNO ni več, pa obstajajo še vedno preplašeni slovenski državljani, ki slepijo sami sebe še naprej, saj ne razumejo koncepta svobodne demokratične družbe, ne zavedajo se, kako bi taka družba morala izgledati in katere temeljne svoboščine in človekove pravice bi v taki družbi morale pripadati vsakemu državljanu!

      Na srečo obstajajo tudi pogumni slovenski državljani, ki brezkompromisno zahtevajo svobodo, resnico in pravico, borijo se za neodvisno in pravično sodstvo, ki je temelj demokratične družbe. Ne paktirajo z lažmi in prevarami zaradi navideznega miru in lastnih koristi.

      Jože, pazite predvsem na svoj rep, že dolgo vas v ritenski smeri vlečejo zanj. Predvsem pa stopite malo ven iz ograde svojega vrtička 🙂

  12. Saj je dobra analiza, ampak sedaj, ko je JJ v zaporu
    lahko taki javni zaključki (ne analiza)zelo škodujejo enotnosti in so voda na mlin levim medijem in kontinuiteti. Zato je sedaj bolj potreben enoten blok, taka razprava pa interna. A ne razumemo, da je jedro te etape slovenske demokracije v strašljivem, grozljivem, neverjetnem dejstvu, da so pred volitvami zaprli prvaka opozicije. Ne le po vprašljivem sojenju ampak ga tam držijo s pomčjo grobih zlorab pravosodja. A ne vidmo, da so patrio vedno neposredno izumili in izvajali za voline nemene. To je izhodišče, ker ne gre le za JJ ampak za normalnost. Razprava sedaj o krivdi in grehu znotraj pomladi oz. SDS gre stran od edinega pravega problema, ki ga sedaj imamo -zapora – ki mora biti alarm za nas vse.

  13. “V Sloveniji, ki jo živimo, se je treba vsak dan bolj boriti proti različnim tipom psihopatov, od katerih je v marsičem odvisna naša prihodnost. Boriti se pomeni, da se ne sprijaznimo z vlogo, ki so nam jo namenili dežurni apostoli novega slovenskega reda in partijskih privilegijev. Sprijaznjenost namreč na koncu ubija in v takšnem svetu brez domišljije in estetike, v deželi kranjskih klobas in neotesanih nouveau riches, je edini izhod notranja ali zunanja emigracija. Pred hordo izbrancev negativne selekcije, ki kot sloni paradirajo po domovini, se v trenutkih tesnobe lahko vedno zatečemo na svoj imaginarni otok DOB, v svoj sanktuarij normalnosti.” Eden se je umaknil, saj je očitno zapor na Dobu še edini otok, kjer lahko normalno biva.

  14. Ne se slepit.

    Ime: “Janez Janša” je že več kot 20 let psovka.

    Kratica: “SDS” v zadnjih letih postaja psovka.

    Termin: “volilci SDS” postaja psovka, izpeljanke so:

    # “Vneti privrženec SDS”
    # “Janševik”
    # “Janševec”

    Katerikoli druga stranka ali katerikoli druga oseba na desnem polu, ki bi/bo v bodočnosti ogrozil levi monopol bo kmalu postal:

    “SDS”,
    “Janez Janša”
    “Vneti pristaš SDS”

    Pomislite na to zgoraj napisano in se zamislite kakšen smisel imajo takšne “analize” rezultata volitev.

    • Ne samo dobra analiza, najboljša racionalna analiza in sinteza slovenskih volitev, kar sem jih prebral. Čista desetka. 🙂

      • Za prikaz recimo tale odlična sintetična ugotovitev:

        “Ako bismo trebali sažeti u par točaka najvažnije karaktiristike nedjeljnih izbora u Sloveniji, onda bismo mogli to reći ovako: medijsko (ali i pravosudno) kreiranje političke stvarnosti, raspad tradicionalnih političkih partija i političko institucionaliziranje revolucionarnih strasti, odnosno, premoć lijeve ideološke opcije, a što sve upućuje na izuzetnu nestabilnost i krizu parlamentarne demokracije u Sloveniji.”

        Natačno. Očitno rabimo ljudi od zunaj za tako preciziranje. Za zavedanje, da volitve niso bile normalne in njihovi izidi ne izkazujejo normalnosti.

      • Tako! To je komentiranje. In upam, da si bosta tole tako Maver kot Luka Lisjak vzela na znanje.

  15. se v veliki meri strinjam z avtorjem; glede na to da je desno-sredinski pol doživel debakel, ki traja že od 2008 naprej je to scenarij ki bi si ga levica lahko samo želela. meni je tudi jasno kdo je to stran uničil – včasih so rekle nekako takole: tvojega plačnika bom spoznal po učinkih tvojega dela .. tudi za jugodiktatorja se v zadnjem času govori da je bil rus. sploh ne bom presenečen če se bo tudi za jj izkazalo da je nastavljen kader

    • Zanimivo, koliko novih obrekljivcev se je pojavilo, odkar so Janeza Janšo spravili v arest.

      Pa ne, da jim je pogum dalo to, da je dotični za zapahi? A mogoče veste, kako se je včasih temu med dostojnimi ljudmi reklo?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite