Ampak on je mož časti!

12

900junckerA on je mož časti! Predsednik Evropske komisije, dolgoletni luksemburški premier in dolgoletni predsednik Evroskupine.

Dobro desetletje v vrhu evropske politike in (skoraj) dve desetletji na čelu svoje države. Jean Claude Juncker, on je mož časti! Spravili so se nanj, češ da je ambicioznež in da je korporacijam in multinacionalkam omogočil veleutajo davkov, ampak Juncker je mož časti!

Ja, zadnja dogajanja v “bruseljskem političnem hramu” res spominjajo na preobrate, ki so se rodili izpod peresa največjih piscev dram (pa bez zamere, če primerjamo svetost nesmrtne kulture s posvetnostjo dnevne politike). Nova dejstva, ki so na dan prišla ob objavi preiskovalne zgodbe mednarodnega novinarskega konzorcija, postavljajo novopečenega predsednika Evropske komisije v zelo neprijetno luč. Poglejmo na kratko: novinarji so razkrili, da več kot 340 velikih korporacij in multinacionalk že dalj časa “skriva” svoje kapitale v Luksemburgu in tako plačuje neprimerno nižje davke. Predvsem pa, da ta podjetja ne plačujejo davkov v državah, kjer poslujejo. Gre za velike firme in finančne sklade s premoženjem v skupni vrednosti 3.700 milijard dolarjev oziroma slabih 3.000 milijard evrov. Da bo slika jasnejša, italijanski BDP je nekje okoli 1.600 milijard evrov, slovenski BDP pa 35 milijard evrov. Vsa velepodjetja, ki so se zatekla v Luksemburg, so dobičke kovala na domačih in svetovnih trgih, (zelo nizke) davke pa plačevala v majhni državici, soustanoviteljici EU. Med omenjenimi korporacijami najdemo Pepsi Colo, Ikeo, GlaxoSmithKline, Volkswagen, Apple, Deutsche Bank in še veliko drugih. In kaj ima Juncker z vsem tem? Od leta 1995 do 2013 je bil predsednik luksemburške vlade in minister za finance. Ne, v njegovem početju ni bilo nič nezakonitega, spornega pa je zelo veliko. Vzpostavil je svojstveno politiko “davčnega dumpinga”, zaradi česar so korporacije “de facto” utajevale davke v državah, kjer so poslovale. Skratka, oropal je države za predvidene davčne prihodke. In to je problematično z dveh vidikov, enega bolj ideološkega, drugega bolj “poslovnega”.

Začnimo z ideološkim: Juncker je, ekonomsko gledano, zagovornik liberalizma in prostega trga. Na teh temeljih se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja rodila tudi današnja Evropska unija. Prosti trg sicer res pomeni razbremenitev podjetij in ustvarjanje čim boljšega poslovnega okolja (vključno z nizkimi davčnimi stopnjami). Davčni damping, ovit v tančico skrivnosti (o nečednih poslih je bila javnost obveščena šele konec prejšnjega tedna), pa ruši principe liberalnega ustroja in logike tržnega gospodarstva. Juncker, nekdanji premier ene od ustanoviteljic današnje EU, bi moral imeti zaradi tega hudega moralnega mačka.

Drugič, Juncker je zaradi svoje nemoralne politike na čelu Luksemburga danes lahka tarča za izsiljevanje, in to prav s strani korporacij. Vemo, da se je v preteklosti Evropska unija v branjenju principa ekonomske svobode in tržnega gospodarstva zaganjala proti monopolom, ki so jih te korporacije ustvarjale. Komisar za konkurenco je v vsaki komisarski ekipi eden od ključnih ljudi: Monti je v tej vlogi (Prodijeva Komisija) postavil mejnik, ko je leta 2004 izrekel kazen “vsemogočnemu” Microsoftu v višini 1,7 milijarde evrov (s kasnejšimi “popusti” nekaj več kot milijarda evrov).

Junija letos je bila zaradi zlorabe prevladujočega deleža na trgu na podobno kazen obsojena družba Intel (1,03 milijarde evrov). Danes je tik pred izrekom visoke kazni zaradi monopolnih nagnjenj tudi Google, Apple pa je pred Evropsko komisijo v postopku zaradi davčne utaje in neupravičene državne pomoči na Irskem.

Vprašanje je, kako bi Evropska komisija lahko o vseh teh primerih nepristransko odločala, glede na to, da omare Junckerjeve pisarne očitno kar pokajo pod težo okostnjakov, ki se v njih skrivajo. Zato je povsem na mestu poziv medijskega velikana Bloomberga, ki je zapisal: Juncker, odstopi! Ampak vemo, Juncker je mož časti.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


12 KOMENTARJI

  1. Ogledalo Junckerja je tudi njegovo bordelsko obnašanje z neokusnimi objemanji in poljubljanji, ki zmanjšujejo ugled in zaupanje v evropsko komisijo, da bo delo opravila vestno in odgovorno.

    Skratka, Juncker se mora precej reformirati, če hoče ohraniti svoj položaj.

    • Tako je svitase, Juncker bi bil mož časti, če bi se sedaj lepo upokojil, njegovo mesto pa naj prevzame kdo, ki bo mož poštenja.
      TO ZA DOBRO ES !!!

  2. Po mojem še ne vemo dovolj, da bi bilo “vodotesno” upravičeno zahtevati Junckerjev odstop.

    Kljub temu, da Andrej Černic v članku trdi obratno, je zanimivo spremljat odzive naših najbolj aktivnih liberalnih in libertarnih tviterašev ( tudi kakšen kolumnist ali pisec v Financah je med njimi): oni branijo davčne oaze. Pravijo, “problem so davčne puščave, ne davčne oaze”. In pravijo, da jim “Juncker postaja vse bolj simpatičen”.

    Evo, tudi zato nisem liberalec. 😉

  3. Mater ste hecni.
    Zakaj bi nizki davki bili greh, saj se vendar vsi borimo za nizke davke oz. za nič davkov.
    Pa uvedimo tudi mi enoodstotni davek pa nam ne bo treba prestrukturirati gospodarstvo. Pripeljemo 3500 milijard v državo in bomo rešenih vseh težav.
    Slovenija je že tako ali tako lepa dežela, kaj mislite, kaj bo, če bo postala še davčna oaza. Zadetek v polno!
    Ne bo več nezaposlenih, ne revnih. Vsi bomo živeli na “veliki nogi”.
    Če je Juncker to zagotovil Luxemburžanom, ga lahko ti “nosijo na rokah”, ne pa da bi ga grajali.

    • Izogibanje plačevanja davkov državi, v kateri posluješ in kjer služiš je torej v redu? Tajni bančni računi so v redu? Pranje denarja je v redu? To, da davke plačuješ eni državi, koristiš pa ves servis: državotvorni, šolsko-vzgojni, kulturni, socialni druge države je torej v redu?
      Seveda se Luksemburžanom lahko gode na ta račun. A se zato toliko manj gode preostalim Evropejcem in še komu drugemu. Tudi Slovencem.

      • IF, tajni bančni računi so vredu!
        To je povsod po svetu tako. Ne pa kot pri nas, odprem račun pri NLB, pri zadnjih vratih pan en teče na vlado s podatki o računu. In mi bi tuje investitorje?!
        Izogibanje plačevanja davkov je problem države, kjer se to dogaja in ne v tem primeru Luxemburga.
        Ste vsi tu neki starorimski senatorji, da bi vladali celi Evropi?!
        Seveda “davčni dumping” je mednarodni problem in se ga rešuje zelo diskretno in zelo diplomatsko. Zelo občutljivo vprašanje. Zato pa Švica ni v EU.
        Vi bi pa kar Junckerja spodili…
        S takimi kriteriji bi morali pobit kompletno slovensko politično elito. Takšni ste, gospodje komentatorji, če niste vedeli.
        Potem se nam pa komunisti smejejo izza vseh vogalov, seveda. Ker od vsega ostane le brezsramno opletanje z jezikom in moraliziranje.

  4. Sicer razočaran prebiram, da je tudi Reporterjev nosilni komentar v obrambo davčne oaze Luxembourga.

    Ja, lepo, zdaj bo pa zgodba proti tajkunom in proti desetinam milijard, ki so iz Slovenije ilegalno zbežale v davčne oaze, izpadla kot čisti blef in propaganda. Pomladni in liberalni mediji so to napadali samo zato, ker je pri tem bogatenju na račun slovenskih davkoplačevalcev in slovenskih koristnikov proračuna ( vseh ki imamo otroke v slovenskih vrtcih, šolah, vseh bolnikov, vseh, ki imajo ostarele v domovih itd.) bogateli tranzicijski levičarji. Načelno nimajo nič proti takšnemu bogatenju, očitno sporoča Biščak. Zakaj so že pred časom napadali Jankovića in njegove sinove zaradi Cipra? 🙁

    Živeli tajkuni torej, če se ne pišete Janković in če niste od F 21! 🙁

  5. Kdo je kriv, da so v Sloveniji tako visoki davki, da nas nobena tuja korporacija niti ne povoha, ampak zdrvi mimo nas s svetlobno hitrostjo.
    V vsaki državi na svetu je treba plačevati davke. Zakaj se torej Luxemburgu splača pobirati davke recimo po 1 % in zakaj v Sloveniji po 25%.
    Potem pa jamramo, da tujci s svojim denarjem nočejo k nam. O ja pridejo! Po obresti, za posojila, ki so si jih sposodili naši finančni ministri in bankirji.
    To je razlika. Luxemburg dobiva depozite, ki jih obdavči, mi pa posojila, ki so obrestovana.
    Vse drugo o nekem fair playu je nakladanje. Denar gre tja, kjer je za njegovo hrambo potrebno najmanj plačati in gre tudi tja, kjer se zanj dobijo višje obresti.
    Pri denarju ni poštenosti! Denar je hudičev izum! Upam, da to veste.

  6. Ne glede na zaskrbljujoča novinarska razkritja, omenjena v zadevnem članku, pa je potrebno reči naslednje; Jean-Claude Juncker je luxemburško vlado vodil dolgo in uspešno (v korist Luxemburga, ne pa ostalih držav). Jean-Claude Juncker je vlado svoje države (ne glede na to, da je moral morda odstopiti zaradi resnosti očitkov iz članka) zapustil kot cenjen državnik, ne pa kot politik, ki je v 18 letih samo enkrat zmagal na volitvah. In seveda tudi ne kot obsojenec v v korupcijski aferi, ki iz zapora vpije o tem, kakšna krivica se mu godi.

    • Še ena zloba, ki bi se rad predstavil kot hrvatini… Tujca povzdiguje, brata bi pa utopil v žlički vode.

Comments are closed.