Ameriška secesijska vojna

V začetku 19. stoletja, ko je po Evropi vihral Napoleon, se ZDA niso vpletale v oborožen spopad. Nasprotno, sistematično so z nakupi, pogodbami ali priključitvami širile in povečevale svoje ozemlje. Od Napoleona so kupili francosko Louisiano (1803), od Španije je bila kupljena Florida (1819), Teksas je bil priključen leta 1845 itd. S tem so ZDA popolnoma blokirale britansko – francoski vpliv in poskrbele za uresničitev Monroejeve doktrine iz leta 1823, po kateri Amerike ne sme kolonizirati nobena tuja sila. V prvi tretjini 19. stoletja je Ameriko zaradi krompirjeve lakote v Evropi, zajel prvi val priseljencev iz Irske in Nemčije. Kasneje so begunci poselili širne prerije vse do zahodne obale.

Ko se je končala faza ozemeljske ekspanzije, so se zaostrila vprašanja suženjstva. Prepad med nasprotniki suženjstva, ki so živeli v severnih državah in tistimi iz južnih držav, ki so suženjstvo zagovarjali, je bil vedno hujši in se je stalno poglabljal zaradi različnih oblik gospodarstva in družbenega reda. Med tem, ko je bila za sever značilna živahna trgovina, industrija, ladjedelništvo ter demokratičen pogled na svet, je na jugu prevladoval tip plantažnega gospodarstva monokultur in bombaža, ter patriarhalno – aristokratski pogled na svet. Ko je bil leta 1860 za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan odločen nasprotnik suženjstva, se je februarja 1861 deset južnih držav odcepilo in oklicalo svojo konfederacijo z lastno ustavo, svojim predsednikom Jeffersonom Davisom ter glavnim mestom Richmondom v Virginiji.

Tako je pred začetkom secesijske vojne, ki je bila zelo krvava in kruta, na severu živelo 21 milijonov ljudi, na jugu pa pičlih 11 milijonov, od tega tri milijone sužnjev. Pri vojaški utrdbi Fort Sumter, 12. aprila 1861, se je začela ameriška državljanska vojna med severom in jugom. V boju proti »yankeejem« je vojska južne konfederacije, ki jo je vodil najboljši strateg te vojne general Robert E. Lee, pričakovala vojaško podporo Francije in Anglije, ki pa je ni bilo. Boji so večinoma potekali na območju držav Maryland in Virginia, kjer je bila vojska južne konfederacije sprva uspešnejša, saj je v prvi veliki bitki 21. julija 1861 pri reki Bull Run porazila »yankeeje«. Vojna je trajala štiri leta in v njej je izgubilo življenje več kot 600.000 vojakov. Šele ko se je severni vojski posrečila pomorska blokada južnih držav, ki so orožje kupovala v Evropi, se je vojna sreča začela nagibati na stran severnjakov. Na kopnem pa je smrtni udarec južni konfederaciji zadal general William Tecumseh Scerman z uničevalnim pohodom skozi Georgijo in Južno Karolino. S kapitulacijo generala Leeja pri Appomattoxu v Virginiji, 09. aprila 1865 je bilo konec nesmiselne vojne morije.

Ameriško državljansko vojno štejejo za prvo moderno vojno, saj je bila v njej prvič uporabljena sodobna tehnika, kot so telegraf, oklepne ladje, mine in celo prva podmornica. Nepozabni tri urni film V vrtincu, ki je bil posnet po romanu Margaret Mitchell z glavnimi vlogami legendarnega Clark-a Gable in Vivien Leigh, je postal ena najbolj znanih umetniških upodobitev te vojne.

Foto: Wikipedia