Ali so delovni zvezki v šolah res nepotrebni?

15

Prvošolca imamo v družini. Veselil se je šole in tudi komaj čakal, da bodo začeli reševati naloge v delovnem zvezku. Pričakovanje je utemeljeno: v prvem razredu delovni zvezki precej spominjajo na naloge, ki ji jih je srečeval v različnih revijah in knjigica: potrebno je barvati, povezovati, najti pot iz labirinta,… Zanimive reči  in za učenje verjetno tudi precej uporabne.

Brez delovnih zvezkov, brez učbenikov

Ko sem sam hodil v OŠ nismo imeli delovnih zvezkov. Imeli smo knjige in pri nekaterih predmetih jih sploh nismo uporabljali. In knjige smo kupili. Postopoma je nabava knjig postala izposoja, oblikovali so se učbeniški skladi in verjetno so zaslužki z učbeniki postali manjši. Delovnega zvezka se ne da sposoditi in delovni zvezki še sovpadajo z zahtevami po interaktivnosti pouka. Tako danes v našem prvem razredu učenci sploh nimajo učbenikov. Imajo le delovne zvezke.

Od konkretnega k abstraktnemu

Ne morem govoriti o tem, da so delovni zvezki slabi, z gotovostjo pa lahko rečem, da niso zadostni. Delovni zvezki vsaj v nižjih razredih ne morejo nadomestiti didaktičnih materialov, ki jih otroci lahko primejo v roke in ‘razmišljajo’ z rokami. Učenje se namreč začne s konkretnostjo, da bi lahko kasneje razvili abstraktnost. Didaktičnih materialov pa je v veliko šolah zelo malo. V zadnjem času sem dobil odzive kar nekaj učiteljev iz prve triade, ki to potrjujejo. Še več: v delovnem zvezku srečamo celo takšen absurd, da so za ponazoritev odštevanja, narisane kockice in potem je določeno število kockic prečrtano, neprečrtane predstavljajo rezultat. Veliko bolje bi bilo, če bi lahko otrok te kockice fizično imel in jih potem določeno število odstranil.

Znanje matematike

Žena, ki je učila matematiko v zadnji triadi OŠ in sedaj poučuje tudi odrasle, se srečuje z ne tako redkimi posamezniki, ki so jim nekatere precej osnovne matematične stvari abstraktne, če uporabim pogovorni jezik. In prav ta pogovorni izraz opisuje bistvo problema. Ti fantje in dekleta niso nikoli računali tako, da bi manipulirali s predmeti in napravami. Takoj so prešli na abstrakcijo. In sedaj so stvari abstraktne oz. nerazumljive.

Prispevek staršev za didaktične materiale

Delovne zvezke kupijo starši in jih učenci morajo imeti. Didaktični materiali pa so strošek šole. Zanje zmanjka denarja. Če bi se lahko odločal, bi veliko raje prispeval denar za didaktične materiale kot za delovne zvezke svojih otrok.

Pripis: Danilo Kozoderc je direktor podjetja Vizor, vizije organizacij.

Foto: Sobotainfo


15 KOMENTARJI

  1. Biznis, biznis, biznis. Učitelj je samo prodajni agent založniških podjetij! In to zastonjski! Če bi vsaj plačano dobil!

    • Ja, ko bi vsaj bilo dovoljeno akviziterstvo na šolah! Učitelj pride v razred, razred vstane, sledi ura slovenščine… takoj po oglasih

    • Delovni zvezki na nek način olajšajo učiteljevo delo, zato jih imajo učitelji radi. Vse pri delovnih zvezkih seveda ni slabo. Še posebej, če jih uporabljajo dobri učitelji, ki dodajajo tudi konkretnost.

  2. To kar je napisal g. Kozoderc drži. Otroci se morajo učiti tudi “z rokami” in čim več sami napisati, narisati, prijeti. Najbolje bi bilo, če si sami ustvarijo svoj zvezek oziroma učbenik, kar je samoumevna zahteva v waldorfskih šolah. V zgodnji mladosti se je potrebno naučiti npr. kake pesmi na pamet, pomembna so ročna dela, ki krepijo ročno spretnost, prostorsko predstavo, pa še otrok ustvari koristen izdelek – npr. splete šal. Potem bi bil tudi šok ob prehodu iz srednje šole na univerzo manjši kot je sedaj.

  3. Kot nekdanji učitelj lahko rečem, da so mi bili delovni zvezki vedno v breme.
    Prvič zaradi tega, ker sem delal v razredu drugače in sem raje razmnoževal delovne liste s takim tipom nalog, ki so ustrezali mojemu podajanju snovi, drugič zaradi tega, ker smo določene naloge vseeno reševali kot utrjevanje osvojene snovi, končno pa tudi zato, da DZ niso bili kupljeni zastonj. Najbolj neuporabni so bili delovni zvezki premeta spoznavanje družbe, narave, slovenskega jezika pa tudi matematika ni bila nič boljša.
    Moti me predvsem to, da zaradi delovnih zvezkov učenci grdo pišejo, da imajo težjo torbo in da je izdelke težje kontrolirati. Upam, da bodo kmalu začeli uporabljati tablice ali notebooke in osvojili vsaj desetprstno tipkanje, če bo że njihova pisava neberljiva.

    • Tablice pred 70 leti in tablice čez 5 let. Dva starša sta naredila eksperiment, ko je njuna hči en teden namesto vseh zvezkov in delovnih zvezkov uporabljala tablični računalnik in se je dalo. Seveda pa je ključno primerna programska oprema in to zastavljena tako, da lahko otrok napreduje s svojo hitrostjo. Se pa mora v takem primeru vloga učitelja precej spremeniti. Prijeti stvari v roke in z njimi maipolirati pa je nepogrešljivo.

  4. V starih časih smo za seštevanje in odštevanje uporabljali prste, kar smo morali delati sicer pod mizo, ker je bilo to prepovedano. Verjetno je v teoriji poučevanja prepoved ostala in zato ni fizičnih kock.

  5. Sam govorim iz izkušenj učitelja pred leti in izkušenj očeta prvošolke in četrtošolca. Meni osebno se delovni zvezki ne zdijo dobra rešitev, ker učenci premalo pišejo, ker nudijo premalo različnih nalog, ki naj pokażejo različne poti do rešitve in ker so precej velik strošek za starše, saj okoli 80€ povprečno za vsak razred osemleeke res ni malo. Torej moje mnenje je, da učenci premalo razvijejo ročne spretnisti, prav tako pa ne pridonijo spretnisti večprstnega tipkanja, kar danes potrebuje že malone vsak od nas. Ah aja, da so opismenjeni šele konec drugega razreda je pa sploh nonsens.

    • Delovni zvezki niso potrebni – se strinjam. Niso vsi nujno slabi. Potrebno pa je bistveno več konkretnega, še posebej v začetnih razredih, ko se izgrajujejo koncepti. Moja žena uči matematiko odrasle in tam se pogosto jasno vidi, kako manjkajo osnovni koncepti, ki se jih da zelo težko nadomestiti. Sam precej močno verjamem, da se precej da s konkretnimi materiali.

    • jst; tole predlagam:
      1. Del denarja, ki ga starši dajo za delovne zvezke, se nameni za nakup didaktičnih materialov. Glede na to, da so didaktični materiali bolj trajni kot delovni zvezki, se lahko šola v nekaj letih precej dobro opremi.
      2. Pedagoškim delavcem se ponudi več usposabljanje za uporabo in izdelavo didaktičnih materialov.
      3. Sedanja sistem je vzpodbujal hiperprodukcijo delovnih zvezkov in posledično je bilo to potrebno spraviti v življenje z agresivnim trženjem. Če bi izdelava didaktičnih materialov in /ali njihova inovativna uporaba prinašali dovolj “takšnih ali drugačnih točk za napredovanje” bi se lahko trend spremenil
      4. osveščanje staršev. Se mi zdi, da so v veliki meri tudi starši podporniki DZ. V DZ se tako lepo vidi, kaj otok dela in v osnovi jih imajo starši radi. Starši morajo spoznati drugačen pogled in možnosti spremljanja razvoja otrok, ko je poudarek na didaktičnih materialih.
      5. posledično morajo znati učitelji narediti napredek otrok viden. Verjetno tudi s tem, da otroci izdelujejo neke vrste delovnih zvezkov in drugih izdelkov (projektov)
      6. avtonomija učiteljev se mora povečati ali pa jim povedati, da to avtonomijo že dejansko imajo.

      • Danilo. Najprej hvala za prispevek in kasnejšo odzivnost na vse komentarje. O delovnih zvezkih se veliko pogovarjamo tudi v ZASSS. Nekaj malega smo na to temo tudi raziskovali, se posvetovali in zapisali.

        Na našem prvem posvetovanju smo predstavili analizo cen učbenikov (izvajamo jo tudi letos): http://www.zasss.si/documents/Okroznica-2011-3.pdf, na drugem pa smo se dotaknili kakovosti učnih gradiv in pripomočkov: http://www.zasss.si/documents/Okroznica-2012-1.pdf.

        S svojim delom orjemo ledino na tem področju. V obeh dokumentih je predstavljen le del gradiva, ki smo ga zbrali na to temo. Mogoče se vseeno najde kakšen odziv.

        • Pozdravljen Janko,
          Sem prebral vašo analizo kakovosti učnih gradiv in pripomočkov. Dobro je, da brcate in delate in analizirate.
          Zdi se mi še pomembno, kar želim izpostaviti v mojem prispevku, da se več pozornosti nameni tudi didaktičnim materialom. V učilnici mojega sina, ki je v 1.r, teh materialov skoraj ni.

  6. Kopiram še en komentar, ki se je pojavil na FB:
    StoneinBalance -Artandmore Končno se mogoče kaj premika … delovni zvezki so nepotrebni ker so neuporabni … listi so gladki v nižjih razredih , kjer se uporablja več barvic je barvanje nemogoče , ker se barva sploh ne prime , zaradi dobrega papirja so tudi težki in seveda dražji … vsebina je nezanimiva otroci jih rešujejo samo ker jih morajo … prostor za vpisovanje je tako skromen, da z večjo pisavo ne uspejo vpisat usteznega odgovora … za predmete (NIT,SDZ,GL,LVZ ) kjer je možna velika ustvarjalnost so odgovori ponujeni že v naprej … Za matematiko bi bil dovolj samo zbirnik nalog … ker tudi iz delovnega zvezka naloge po večini prepisujejo v zvezek ker v delovnem zvezku ni prostora za račune s postopki in geometrijo … Knjige so tam nekje … snov se preskakuje , spušča in druga , ki ni v knjigi dodaja … bolje bi bilo nameniti denar za print kopije … že samo , da si otrok nalepi kopijo v zvezek je bolj ustvarjalno … ♥/♥ … Vir: https://www.facebook.com/danilo.kozoderc/posts/328428357252874?comment_id=1782273&notif_t=like

Comments are closed.