Prvošolca imamo v družini. Veselil se je šole in tudi komaj čakal, da bodo začeli reševati naloge v delovnem zvezku. Pričakovanje je utemeljeno: v prvem razredu delovni zvezki precej spominjajo na naloge, ki ji jih je srečeval v različnih revijah in knjigica: potrebno je barvati, povezovati, najti pot iz labirinta,… Zanimive reči in za učenje verjetno tudi precej uporabne.
Brez delovnih zvezkov, brez učbenikov
Ko sem sam hodil v OŠ nismo imeli delovnih zvezkov. Imeli smo knjige in pri nekaterih predmetih jih sploh nismo uporabljali. In knjige smo kupili. Postopoma je nabava knjig postala izposoja, oblikovali so se učbeniški skladi in verjetno so zaslužki z učbeniki postali manjši. Delovnega zvezka se ne da sposoditi in delovni zvezki še sovpadajo z zahtevami po interaktivnosti pouka. Tako danes v našem prvem razredu učenci sploh nimajo učbenikov. Imajo le delovne zvezke.
Od konkretnega k abstraktnemu
Ne morem govoriti o tem, da so delovni zvezki slabi, z gotovostjo pa lahko rečem, da niso zadostni. Delovni zvezki vsaj v nižjih razredih ne morejo nadomestiti didaktičnih materialov, ki jih otroci lahko primejo v roke in ‘razmišljajo’ z rokami. Učenje se namreč začne s konkretnostjo, da bi lahko kasneje razvili abstraktnost. Didaktičnih materialov pa je v veliko šolah zelo malo. V zadnjem času sem dobil odzive kar nekaj učiteljev iz prve triade, ki to potrjujejo. Še več: v delovnem zvezku srečamo celo takšen absurd, da so za ponazoritev odštevanja, narisane kockice in potem je določeno število kockic prečrtano, neprečrtane predstavljajo rezultat. Veliko bolje bi bilo, če bi lahko otrok te kockice fizično imel in jih potem določeno število odstranil.
Znanje matematike
Žena, ki je učila matematiko v zadnji triadi OŠ in sedaj poučuje tudi odrasle, se srečuje z ne tako redkimi posamezniki, ki so jim nekatere precej osnovne matematične stvari abstraktne, če uporabim pogovorni jezik. In prav ta pogovorni izraz opisuje bistvo problema. Ti fantje in dekleta niso nikoli računali tako, da bi manipulirali s predmeti in napravami. Takoj so prešli na abstrakcijo. In sedaj so stvari abstraktne oz. nerazumljive.
Prispevek staršev za didaktične materiale
Delovne zvezke kupijo starši in jih učenci morajo imeti. Didaktični materiali pa so strošek šole. Zanje zmanjka denarja. Če bi se lahko odločal, bi veliko raje prispeval denar za didaktične materiale kot za delovne zvezke svojih otrok.
Pripis: Danilo Kozoderc je direktor podjetja Vizor, vizije organizacij.
Foto: Sobotainfo
