Ali so bili partizani teroristi?

74
387

Foto: Klaus Vladimir KlisPredlagam vam, da se gremo priljubljeno levičarsko igrico in z današnjimi pojmi in merili ovrednotimo, kar se je dogajalo v preteklosti. Po levičarsko bomo vzeli nekaj priljubljenih nalepk našega časa in jih čisto samovoljno uporabili za pojave davnih desetletij, ki pa še kako vplivajo na nas, saj če ne drugače, moramo vsak mesec, vsako leto, ves čas z milijardami iz naših žepov plačevati njihove bogate pokojnine. In ker nas ti ostareli fantje, njihove družine, celo vnuki toliko stanejo, smo povsem upravičeni, da postavimo ta pojav pred svoj sodni stol, kajne?

Vsak dan smo soočeni s pojavom terorizma. Bombe pokajo po naših (evropskih) mestih. Ugrabljajo naše sodržavljane (evropske) in morijo naše brate v veri (kristjane). Z izbranimi udarci v gneči potnikov, ohromijo celo mesto, letalski promet in zaradi tega vlade, brez odpora ljudstva, ukinjajo svobodo gibanja po našem kontinentu. V imenu varnosti, v resnici pa zaradi strahu, izgubljamo temeljne pridobitve naše družbe: spoštovanje posameznika, pravno državo, svobodo veroizpovedi, svobodo govora in združevanja, celo gibanja in predpostavko nedolžnosti dokler ti ne dokažejo krivde. Počasi in nekritično vstopamo v družbo popolnega nadzora (razmišljanja kdo vse je še za tak totalni nadzor ta hip ni relevanten za našo levičarsko vajo). Teroristi svoje početje opravičujejo z naštevanjem vzvišenih ciljev, zanje je le-ta npr. islamizacija sveta. Dobro izkoriščajo trenutno situacijo in so pripravljeni prisegati na ideologijo »žrtve morajo biti«, zato naj bo čim več beguncev, da bodo preplavili Evropo, ki je sicer lačna ljudi, ker svojih nima, četudi se jih istočasno boji.

Zdaj pa potegnimo paralele z davnimi časi, ko so našo deželo okupirale sile osi in si jo razdelile na štiri kose (nočem pozabiti NDH, ki si je tudi vzela svojo drobtinico). Ko so Nemci napadli SZ, se začne končni obračun med sorodnima, zločinskima tekmecema: nacionalsocializmom in internacionalsocializmom. Zato je prva nerazumna poteza internacionalsocialistov v Sloveniji bila in ostaja, norost »upora proti okupatorju«, kakor pravijo začetku revolucije, na višku nemške moči. Kajti ko se pod vodstvom zločinske KPS in na poziv tujega vladarja, Stalina, začne bitko proti do tedaj vsemogočni okupacijski sili, si to ne zasluži nobene pohvale, temveč obsojanje, kakor si zasluži obsojanje ta »mala«, gverilska,* vojna islamistov proti krščanskemu Zahodu. Še več, »upor« je pomenil smrt več tisočev Slovencev zaradi delovanja VOS-a in njenih morilskih trojk. Italijani so v obupu, ker niso mogli ustaviti tega nasilja, Ljubljano obdali z žico in tako omejili likvidacije Slovencev, ki so jih bili dolžni ščititi. Na vaseh so se morali ljudje zavarovati sami. Organizirati so se v vaške straže, da so ustavili krvoločnost gošarjev. Le-ti so prišli ponoči, umorili, pogosto tudi mučili, cele družine in se spet umaknili v hosto. Iz hoste je prihajalo zlo in tja se je vračalo. Rdeča zvezda je pomenila za Slovenca rop, požig, umor. Rdeča zvezda je pomenila teror.

Podobnost s sodobnimi teroristi je osupljiva. Tudi ti pridejo iz svojih skrivališč, tokrat v mestnih četrtih, pravih modernih getih kjer evropskega življa praktično ni več, udarijo in se tja vračajo. Proti teroristom se zdaj borijo policija in tajne službe. Tudi tokrat je ta gverilska vojna umazana, brez pravil, brez uniform, brez jasno začrtane bojne črte. Zasliševanja in izdaje so na dnevnem redu. Vse se dogaja v »zakulisju«. Zato je vse nepregledno in nečlovečnosti je veliko. Le mi se delamo, da je mogoče drugače in, povejmo po pravici, gledamo stran vedoč, da ne more biti usmiljenja s terorističnimi organizacijami, ki ne spoštujejo nobenega pravila vojskovanja, reda in prava. Prav kakor nekoč. KPS se je tedaj infiltrirala v vse pore slovenske družbe in od znotraj razjedala njeno življenjsko silo, enotnost in spoštovanje drug drugega. Vse za to, da bi prišli na oblast. Od tedaj pa ji je vsako sredstvo primerno, da na oblasti tudi ostane, čeprav že dolgo ni več organizacije, ki bi nosila izvorno ime. Ime so žrtvovali za oblast.

Druga osupljiva podobnost je privrženost ideologiji »žrtve morajo biti«. Čim več žrtev naj bo, da bi le nastal kaos in bi ljudje izgubili zavore, ki jih sožitju postavlja morala. Kakšen smisel je imelo pobijanje enega Nemca, za katerega so se potem maščevali z umorom petdesetih Slovencev? Nobenega. Vsi talci so nepotrebne žrtve partizanskega delovanja/nasilja. Ko kontinuiteta slavi naše talce, jih vsakokrat onečašča, ker so prav zaradi njih morali umreti. Da jih je streljal okupator, ki ni nič manj kriv, je le dobrodošla krinka. Formalni krivec je revolucionarna dejavnost partizanov pod vodstvom KPS, materialni pa okupatorska oblast.

V kakšni stiski so morali biti naši ljudje, da so konec leta 1943, ko so nastali slovenski domobranci (Slovenska narodna vojska) v nekaj mesecih dosegli neverjetno število 15.000 mož in fantov, ki so krvolokom nadeli uzde in Sloveniji priskrbeli nekaj oddiha v moriji druge svetovne vojne in partizanske zločinske revolucije? Številka priča, da so bili domobranci resnični izraz ljudske volje. Svoje delo za narod in vero in svojo pokončnost so plačali s svojo lastno krvjo, ko so se partijski vojaki znesli nad njimi v Kočevskem Rogu, Teharjah in drugih skoraj 600 moriščih po vsej državi. To so naredili brez sojenja, brez dokazane krivde, v maščevalnem krvoločnem besu za vse poraze, ki so jih utrpeli v boju. Gre za revolucionarno maščevanje, ki je bilo dobro organizirano in hladnokrvno izvršeno. Holokavst v maju 1945 nas oklepa v strah in fanatizem krivcev do današnjih dni, ker ga zagovorniki tedanjega in sedanjega nasilja nočejo obsoditi, saj je to cena, da ostanejo na oblasti. Sklepno dejanje revolucije je bilo prav tako grozno kakor prvi streli partizana na Slovenca na začetku. Svoj terorizem so s tem spremenili v vladavino komunizma (socializma) v Titovi verziji. Ko terorist postane vladar, se rodi strahovlada.

Še najbolj pa so si podobni gošarji s sodobnimi teroristi po svojem sklicevanju na visoke ideale. Te dni se ne spominjamo, ker se nočemo spominjati, resnične podobe tkim. partizanskega boja, temveč se spominjamo reklamne fatamorgane, ki ji rečemo propaganda. Gre za mit o boju proti okupatorju, ki pa je Slovencem prinesel samo gorje in za konec »čas po svobodi«, to je čas, ko ni bilo svobode. Po partizanski terminologiji je bil torej čas okupacije »čas svobode«… kako jih besede izdajajo, ko tolikokrat sprevržejo pomen besed!

Ko je pri nas nastopil čas rdeče zvezde, smo se za dolga desetletja poslovili od svobode. Čas nesvobode, njegova mentaliteta in njegovi učinki pa so zdaj povsem vidni v generaciji, ki odrašča, saj se jim nočemo odreči in se zavestno odločiti za ne-partizansko pot. Sistematično vztrajamo v tej zmoti. Čeprav smo v formalno svobodnem in demokratičnem času, je vse več ljudi, ki mislijo, da je bil socializem »raj na zemlji« in si želijo v tisti čas neodgovornosti, ko je za vse poskrbela vsemogočna KPS. Čas socializma mladi ponotranjijo v gabrovski šoli, sistemski korupciji in brezperspektivnosti »ne-naših« in svoj zapor nosijo s seboj. Človek si skoraj ne more bolje predstavljati popolnega zemeljskega uspeha!

Imamo preveč mladih, ki z rdečo zvezdo na prsih in glavo opranih možganov, na ulici grozijo sonarodnjaku, ki ne misli kakor oni in ne malikuje mitov, ki jih malikujejo oni. Imamo množico športnih prireditev, pohodov in rekreacijskih dogodkov, ki z religiozno vnemo častijo kakšen zločinski pojav (npr. tek trojk ob žici). Imamo množico s skupnim (davkoplačevalskim) denarjem plačanih prireditev kjer se oživlja partizansko mitologijo z ostarelo, davno preživeto retoriko in ikonografijo iz preteklega stoletja na kateri sklerotični starci obujajo spomine, ki jih je zgodovina že davno razkrinkala kot zmotne ali kot laž. Priče smo obupanemu poskusu, da bi želje po brezmadežnosti in enoumnemu češčenju lastne lažne podobe postale zgodovinsko nesporno dejstvo. A dokler bo samo en človek vztrajal pri resnici, se to ne bo zgodilo in zato ne bo miru, dokler resnica ne zmaga. In, oh čudno, zmaguje, čeprav bi na prvi pogled kazalo, da ni tako. Danes vemo bolje in več o revoluciji kakor sredi titoizma.

Kakor nihče ne zagovarja in ne odobrava početja sodobnih teroristov, razen tistih, ki mislijo kakor oni ali so jim blizu po veri in ideologiji, tako tudi nihče ne bi smel zagovarjati takratnih teroristov čeprav so zmagali in to kljub vsemu propagandnemu aparatu, ki se trudi, da bi opral kri z vesti in rok najbolj zločinskega pojava v naši zgodovini: KPS in njenih partizanov.

*Gverila: iz španščine »guerrilla«, mala vojna.

74 KOMENTARJI

  1. Partizani so (bili) teroristi.
    In Janša je mlinski kamen okrog vratu desnice in sredine.
    Zgodovinske teme so super, ker se ni treba soočiti s seboj.

    Večina slovenskih katoličanov in kristjanov podpira državno gospodarstvo, državni kapitalizem, zato so komunisti ali fašisti oz. diplomatsko rečeno socialisti.
    Od kristjanov pričakujemo rast, življenje, podjetnost, spremembe in etiko. Od socialistov jo ne moremo. Rezultati zadnjih 26 let so katastrofa in kažejo na moje hipoteze.

    • Antibiotiki, očitno, ne primejo več.A so bakterije spet oživele in ti spet razsajajo po možganovju?

        • Kaj je temu tipu?! Še če bi tekla beseda o najožjih strokovnih detajlih molekularne biologije, bi težil s svojo blodno fiksacijo. Gospod Frančišek, a tole z antibioktiki sploh ni šala? Ga kdo pozna? Je kak novinar Mladine?

      • Frančišek, Nemezijan in Lucijan!

        Se zavedate, da s takim načinom, to je skupinskim napadom na osebo in ne na trditve, takoj vzbudite sum, da ima gospod Pavel vendarle prav?!

        • Vidiš, ti bi bil moder vodja SDS. Brzdal bi klone med svojimi volivci. Sedanje vodstvo jih pa spodbuja, da se obnašajo čim bolj komunistično ali fašistično.

  2. Seveda. Partizani so bili banditi. In Nemci so streljali po sto civilistov za enega svojega ubitega vojaka. Se čudite, da se je pod takšnimi pogoji "bolj splačalo" najprej obračunati s kolaboracijo? In se ne čudite, kako to, da nemški narod po vojaškem porazu še obstaja? Če bi zanje veljala enaka logika "sto Nemcev za enega zavezniškega vojaka", bi jih namreč izstrebili…

    Tako da se moramo paziti poenostavljanja samo "tiste logike", ki nam trenutno paše v račun.

    • Igor, ob vsem gnusu, ki ga čutim do okupatorjev, pa je potrebno vedeti, da so Nemci vendarle pravila postavili vnaprej. Vnaprej so napovedali, kakšna bo cena (koliko talcev) za enega ubitega Nemca. Prav v tem je dodatna grozljivost do fundamenta pokvarjenega partizanskega načina delovanja.

    • Igor Đukanović: “… In Nemci so streljali po sto civilistov za enega svojega ubitega vojaka”
      ==========================

      Ne drži, po 100 je veljalo za ubitega nemškega oficirja, za vojaka pa 10.
      Primer Dorfmeister:
      Ker se partizanom niso želeli pridružiti ujetniki iz celjskega “piskra”, ki naj bi jih predhodno osvobodili, nekateri so se raje prostovoljno vrnili nazaj v zapor, so partizani iz maščevanja, na tistem teritoriju s katerega je bilo največ “osvobojencev” naredili atentat na nemškega oficirja Dorfmeistra, ker so vedeli za nemški cenik smrti.
      Toliko o morali teh partizanskih banditov.

    • A seveda je. Pa ne samo sam samcat: njegova največja odgovornost je v tem, da je v terorizem zvabil množice ljudi!

      • Mislim, da je to malo pretirano.
        Težko verjamem, da bi en človek imel toliko vpliva.
        Poleg tega pa je Kocebek v projekt revolucije zelo verjel.
        Odgovornost je predvsem pri vseh posameznikih te množice, ki so verjeli takemu fantastu (bolniku).

        Sem pa lahko pameten za nazaj. Slovenci so bili res v težkem položaju, partizanski teroristi pa so ta položaj naredili nemogoč (brezizhoden).

        • Gospod Miško,
          brezizhoden?

          Kaj pa če bi škof Rožman ostal v svoji škofiji in bi se sodno bojeval dalje? Sicer bi ga komunisti verjetno zastrupili, a drža bi bila zgled mnogim!

          Ja, res je. Odgovornost je pri vsakem posamezniku, pri malem človeku mala in pri velikem človeku velika!

    • Franc Mihič: “Ali je bil partizan in katolik Edvard Kocbek tudi terorist in bandit?”
      ========================

      Oboje!

    • Osebno ni bil terorist in bandit,bil pa je velik podpornik terorizma in banditizma. Žal je prepozno to spoznal in zelo trpel zaradi svojih grehov.

    • Bila je krvava revolucija, ni pa bilo državljanske vojne. Državljanska vojna je po definiciji spopad dveh, po moči kolikor toliko enakovrednih oboroženih formacij. So bile vaške straže vojaške formacije? Niti približno ne. Morda bi pogojno tja šteli domobrance, vendar kot že ime pove, gre za zaščitniške formacije za obrambo pred boljševiki. Pojem državljanske vojne so lansirali boljševiki, da bi se lahko zgovarjali, da so v vojni zmagali (ali res?)in imajo kot zmagovalci pravico soditi “poražencem” (ali res?)

  3. Pa še nekaj je avtor pozabil. Poudariti veličino nemških osvajalcev, ki so bili prvi ekologi na svetu. Preganjali, lovili in ubijali (ups, kaznovali) so namreč partizane, ki so ravnali z okoljem kot prasica z bučo: jedli so namreč travo in lubje…….

  4. Gospod dekan mag. Andrej M. Poznič vaše trditve ne vodijo do sprave in nikakor ne do boljše perspektive Slovenije!

    • G.Mihič povej,kako si predstavljaš spravo med slovenci,ki so že stoletja izpostavljeni jugovzhodnim vetrovom,ki ne prinašajo nič obetajočega razen vedno novih načinov,kako spraviti narod na kolena in jim vzeti zadnji kanček ponosa in zaupanja vase in v ljudi,ki jih obkrožajo!Kaj dobi preprost in pošten človek,ki je v stalni pripravljenosti,nič,za razliko od skorumpiranih univ.profesorjev,poslancev in raznih forumov,ki si jih privoščijo ljudje,ki v življenju niso naredili nič,ampak prav nič,razen škode in vedno globjega prepada med Slovenci!Narod pa molči in čaka,kaj bo padlo
      z mize presitih rdečuhov,saj jih ima vendar rad!

  5. Komunisti so okupacijo in tudi partizane zlorabili za izvedbo revolucije. To verjetno ni sporno.

    To dokazuje tudi število pobitih Nemcev (v vsej bivši Jugoslaviji 7.500, od tega so jih 2.500 pobili četniki in 5.000 parizani) in skoraj 1 milijon domačih.

    Način revolucionarnega boja je bil prilagojen revolucionarnemu cilju, tj. odstranjevanju potencialnih in pravih nasprotnikov revolucije. Ali je bilo to podobno terorizmu ali ne, niti ni tako pomembno. Vsekakor je pa načrtno pobijanje civilistov, vsekakor zelo podobno terorizmu.

  6. Številke žrtev vojne vihre in revolucije »govore«. Za osvežitev spomina.

    Prvi pravi popis slovenskih žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej, ki ga je opravil Inštitut za novejšo zgodovino, pove, da je v vojni vihri in povojnem nasilju umrlo 6,5 % Slovencev.

    Koliko slovenskih žrtev je padlo med vojno in koliko v povojnih pobojih?

    Berem: «Trenutno je v bazi 97.500 evidentiranih žrtev. Največ žrtev je povzročil nemški okupator, več kot 31.700. Partizansko-revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski okupator je povzročil nekaj čez 6.400 žrtev. Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri veje domobranstva, so zakrivili smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah, ne pa žrtve, ki so jih povzročili v sodelovanju z okupatorjem (te žrtve so prištete k številu žrtev okupatorja). Za Rdečo armado imamo ugotovljeno, da je povzročila nekaj več kot 5.000 slovenskih žrtev. Zavezniške vojaške enote so predvsem v bombardiranjih pustile skoraj 1.900 žrtev.
    Več kot 900 žrtev je bilo zaradi nesreč – pri čiščenju orožja in podobno. Ustaši so povzročili blizu 800 žrtev – večji del so to Slovenci, ki so bili izgnani na območje NDH, kar nekaj žrtev pa je iz časa umika hrvaških enot v Avstrijo ob koncu vojne. Za okoli 20.000 ljudi nismo mogli ugotoviti, kdo je povzročil njihovo smrt – na vzhodni fronti na primer za veliko vojakov ne vemo, kaj je povzročilo njihovo smrt.

    Koliko žrtev pa so imeli tuji okupatorji? Koliko okupatorjev je padlo zaradi upora?

    Slovenska zgodovinopisna stroka razpolaga le z bolj ali manj natančnimi ocenami o okupatorjevih izgubah na naših tleh.

    Inštitut za novejšo zgodovino navaja, da so po ocenah dr. Toneta Ferenca izgube italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini znašale okoli 1.200 žrtev, vključno s Primorsko kot integralnim delom italijanske države pa okoli 1.500 smrtnih žrtev. Izgube nemškega okupatorja pa naj bi po podatkih organizacije Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge iz Kassla znašale okoli 6.300 smrtnih žrtev.

    Med vojno vihro in revolucijo je torej umrlo 97.500 Slovencev, v uporu zoper okupatorje pa je umrlo 7.800 okupatorjev!

    Številke žrtev same govore bolečo zgodovinsko resnico.

    Vsak se lahko nad tem zamisli in se odloči za pot do potrebne sprave.

  7. Gospod Poznič je seveda usekal mimo. Verjetno nevede, saj je kot duhovnik za današnje čase praktično povsem neizobražen. Očitno pa tudi premalo razgledan.

    Partizani seveda niso bili teroristi, bili so mednarodno priznana regularna odporniška vojska. Tudi po mednarodnih konvencijah, zato so si tudi omislili rdečo zvezdo na kapah; zunanje oznake, ki te ločijo od civilistov so namreč pogoj za kaj takega.

    • Dare,praviš da je g.Poznič za današnje čase neizobražen in nerazgledan človek,mislim da je ravno obratno,si pač edn izmed tistih,ki so prepevali med tem ko so redčili slovenski narod,hej brigade hitite in krvavo so pohiteli in še danes hitijo
      z ubijanjem duha v poštenih ljudeh na ustaljen način!

    • Stvar je popolnoma jasna: partizani so bili banditi. Okrajšave NOB pa ne bi črtal, ampak ji dal originalni pomen: narodno osovraženi banditizem. Žal pa mi je vseh padlih, ki so naivno žrtvovali svoja življenja za svobodo, ki pa potem ni prišla.

  8. Partizani so se dolgo načakali, da so bili priznani kot regularna vojska. Najprej so morali celo začeti zmagovati. Potem se je Tito moral zmenit s kraljem za prevzem oblasti in šele potem so postali regularna sila. Pa še to so morali najprej ustanoviti regularno vojsko, NOV, partizani so bili POJ, če se prav spomnim, da bi končno partizane razpustili po vojni.
    Torej partizane vsekakor lahko primerjamo z Rdečimi brigadami, recimo.

    Ni pa to pametno. Prevzeli so oblast in kot oblastniki so bili tisti, kjer človek ostane brez besed. Likvidacije, mučenja, zapori, teror, vse to je bilo dnevno na sporedu. Rubrika No comment, bi rekli. Ja, teroristi. S terorjem so vladali 50 let, dokler jim sistem ni razpadel.
    Edino reakcija šteje. In to vse do danes.

    • Ja, in ko pravim zmagovati, to pomeni predvsem zmagovati proti kraljevi vojski, ne proti Nemcem, da ne bi kdo mislil. Proti Nemcem zlepa niso zmagovali.
      Vseh 7 jugoslovanskih ofenziv je bilo “defenzivnih”. Tako hecna je naša zgodovina.

  9. Seveda so bili teroristi in to je še mil izraz-resda predvsem njih komunistični samooklicani voditelji:”Razpnite čez ves svet vešala,naš bog so rop,požig,umor i,so peli.Kar preberite si do konca pesem Mateja Bora…

  10. Gospod Franc Mihič. Me veseli, da vsaj kdo operira z številkami. Ne, nisem šel preverjati in ni moja stroka. A tako imava vsaj korektno izhodišče za debato.

    Britanci so med vojno Rusom dostavili veliko vojaške pomoči. Ne, ker bi ljubili Rdečo armado, pač pa ker so tako zaposlili nemško letalstvo na vzhodni fronti. Pač zavezniki. Podobno tudi vojaška naloga partizanov ni bila nagnati Nemce. Primarna naloga ni bila niti povzročati čimvečje izgube. Največjo škodo so Nemci imeli, ker so na območju Jugoslavije morali imeti nekajkrat več vojakov kot na drugih okupiranih območjih. Te vojake so krvavo pogrešali na vhodni fronti in še kje. Nasploh kot naslednik partizanskega komandanta sem jaz ponosen na številke, ki jih omenjate. Za slabo opremljeno vojsko proti šminkerjem z nalakiranimi tanki so številke že same po sebi bajno dobre.

    Če pa dodamo še, da smo se s samo šest odstnimi izgubami izognili v Mein Kampfu predvideni usodi, pa enostavno ni besed, ki bi prehvalite to najpomembnejšo zmago preteklega stoletja.

    • Morda kljub vsemu par besed – Churchill je Titovo vojsko podprl in se odrekel Mihailoviču ravno zato, ker ‘je pobil več Nemcev’. Torej ja, je šlo za to, da se pobije čim več Nemcev. In ne, ni šlo za to, da se pobije čim več političnih nasprotnikov. Kot drugo, če slučajno mislite na tistih šest nemških divizij, v katerih so bili – razen v Prinz Eugen – očkasti tipi, ki so svoje bierbauche najprej sopihaje nesli v hrib, potem pa so jih sopihaje nesli še dol – so bile na Balkanu predvsem zaradi zaščite nemških linij komunikacije, ki so jih morali ubraniti pred pričakovano invazijo zaveznikov. Čestitke za vašega prednika komandanta, ampak mednarodne razsežnosti tega spopada pri nas so bile malo drugačne, kot bi želeli vi predstaviti.

      • Ne vem za birbauche, sem pa prebral memoare feldmaršala Keitela in on se glede vloge “banditov” na jugo bojišču očitno ni strinjal z vami.

        Takole je napisal:

        Medtem se je Führer odločil prestaviti invazijo na Rusijo na
        sredino junija. Zato smo morali realocirati relativno velike sile iz Balkana na
        V fronto. Kot posledica pa jugoslovanske regije nismo dovolj zadovoljivo
        pacificirali, kjer je prišlo so masovne partizanske aktivnosti proti našim
        enotam. Obstoječe sile na Balkanu niso mogle zadovoljivo zadušiti upora takoj
        na začetku in sčasoma se je situacija poslabšala, kar pomeni, da smo morali
        pošiljati okrepitve in celo organizirati ofenive. Zaman smo se zanašali na
        arogantne Italijane, ki bi nas naj razbremenili na Balkanu, namesto tega pa so
        masovno dezertirali in Titovi partizani so prišli do velikih količin orožja.

        Velika Britanija in Rusija sta naredile vse za razpihovanjetovrstnega upora na Balkanu, saj so na ta način vezale precej naših enot.

  11. Skrajni čas je, da državotvorna politika preneha razdvajati narod »na zmagovalce in izdajalce in seveda na kolaborante s Hitlerjem in/ali Stalinom. To ne more biti temelj skupnega razvoja, ne naša perspektiva!

    • Kaj vi pravzaprav pišete? Z obema (Hitlerjem in Stalinom) so kolaborirali komunisti. In (mi) moramo prenehati razdvajati narod na zmagovalce in poražence, ker to ne more biti temelj skupnega razvoja?

      Komunisti morajo najprej odgovarjati za dvojno kolaboracijo, da bi lahko postavili temelj skupnega razvoja in odprli nove perspektive.

      To v prvi vrsti pomeni naslednje:
      – Popolno odprtje udbovskih arhivov
      – Revizija zgodovine
      – Imenovanje in kaznovanje medvojnih in povojnih zločincev
      – Dostojen pokop in vrnitev dobrega imena žrtev
      – Umik vseh spomenikov, trgov, ulic … poimenovanih po revoluciji in revolucionarjih
      – Prepoved vseh komunističnih simbolov v javnosti
      – Poprava komunističnih krivic, kolikor je najbolje mogoče
      – Resnična zgodovina v šolskih učbenikih

      In še bi lahko našteval.

      Iv vi bi, g. Franc, vse to pometli pod preprogo v imenu tega, da ne bi razdvajali naroda in zapirali perspective? Se vam ne zdi, xda bi bila ta “preproga”, po kateri bi hodili, malo preveč valovita?

      Mislim pa, da v bistvu ne počnete nič drugega kot npr. Pavel in Alfe – provocirate, utrujate in odvračate pozornost.

  12. Ko bo g. Poznič nekoč postal sočuten po božji milosti in ko se bo spreobrnil, bo s svojim pogumom upal zapisati tudi sodobni članek: Ali so SXS teroristi?

  13. Prav bi bilo, če bi se že enkrat nehalo ponavljati režimske partizanske pravljice in bi se povedala resnica: tako Italijani kot Nemci so potrebovali minimalno število vojakov za okupacijo Jugoslavije in temu primerno so imeli tudi minimalno število žrtev. Da je partizanska vojska zadrževala veliko število okupatorjevih divizij, ki bi bile nujno potrebne na drugih bojiščih, je navadna laž. Umazano delo okupatorjev so večinoma opravili revolucionarni borci s širjenjem državljanske vojne po vsej Jugoslaviji in zato je bilo pri nas toliko žrtev. Ene same Lažgoše!

  14. Zopet zelo dobra analiza (podobno kot Keržetova).
    Je zanimivo, da so analizo družbe sposobni narediti samo še na desni strani. Res letijo opazke, da sta tako Poznič kot Kerže nesočutna, hladan in podobno, samo kakšne pa naj bodo analize?
    Še tako dobra analiza ne bo rešila svet (ali slovenske družbe, ali …). Je pa analiza pomembno orodje posamezniku, za njegovo delovanje.
    Kolikor poznam oba gospoda, ne modrujeta samo, ampak tudi delujeta. Kakšno je njuno delovanje pa lahko najbolj ocenijo njuni bližnji (župljani in dijaki).

  15. Če so bili partizani teroristi, so bili to tudi zavezniški oficirji, ki so bili v misijah v partizanskih štabih? In posledična sta bila terorista tudi Roosvelt in Churchill?

    • Ne. Oni so bili tujci. Tujci se lahko pogovarjajo z njmi, ne da bi bili teroristi.
      Vsekakor je vladal teror. Potem pa povej, kako lahko vladaš s terorjem, ne da bi bil terorist?
      jaz bi tudi rad našel drugačno rešitev.

  16. Lahko da se motim, ampak ne vidim kakšnih posebej koristnih, kaj šele zdravilnih efektov članka o dogodkih izpred 75 let, kot je tale. Bi rekel, da je to napisano v smislu, da si je dal duška. Nad nasprotniki ali celo krvniki njegovih prednikov iz tistega časa.

    Vrniti se v tisti čas realno ne da, spremeniti izida državljanske vojne tudi ne. Mislim, da bi bilo dobro, če se duhovno znali bolj odmaknit iz pretirane zaznamovanosti s to vojno. Podaljševanje kulturne vojne pa sploh ni odrešujoče, najmanj na tej osnovi.

    Kaj bi bilo mogoče odrešujoče? Če bi se gospod Andrej Poznič na eni strani napisal članek, kjer bi se potrudil najti in povzeti v smiselno celoto vse pozitivno, kar mu pade na um v zvezi s slovenskim partizanstvom, na drugi bi bil pa ob njegovem objavljen članek Boža Repeta, kjer bi ta sestavil smiselen zapis v prid vaških straž in domobranstva.

    V naslednji številki bi pa Repe kritično, resnicoljubno in dovolj strogo ovrednotil temne plati partizanstva, Poznič pa temne plati kontrarevolucije.

    To bi pa bil preboj. Čisto resno. Gospoda imata svobodo in um, da bi bila tega sposobna. Samo hoteti je treba.

  17. Priznam, da sem še pod vtisom filma, ki sem si ga ob Dnevu Zemlje maloprej ogledal, a vseeno težko, da se motim. Druga svetovna je bila božanje. Hudo bo med tretjo. Ta ne bo atomska pač pa narava proti človeku. Po domače globalne klimatske.

    • Ja, Igor, ne vemo !!
      Vendar pa nas to ne odvezuje odgovornosti, da ne naredimo vsega, kar je zaradi nas vseh nujno potrebno storit.

  18. O komunistih se ni mogoče izraziti z besedami. Ni jih. In vendar komunizem pomeni največje ponižanje za ljudi. Je klic k spreobrnenju. In to je edina pozitivna stvar glede komunizma.

  19. “Ali so bili partizani teroristi?”

    Pogovor, ki bi moral biti že zdavnaj. Tako zdavnaj, da je sedaj že skoraj vseeno, ali je ali ga ni.

    Upam, da bo kmalu za mučenca razglašen duhovnik Daniel Hallas. Takrat ta pogovor sploh ne bo potreben, takrat bo očitno, kaj so partizani bili. Celo naš gospod Igor bo spregledal.

    • Danijelu Halasu je mesto na oltarju, tako kot Frideriku Baragi. Njegovi morilci so pač morilci. Ali tudi teroristi. Kar ne napelje še na zaključek, da so vsi partizani bili morilci in teroristi. Je pa res, da krvave revolucije ni možno relativizirati. Ni možno niti spregledati, da je kontrarevolucija tudi spravila na drugi svet neposredno ali posredno več tisoč civilov. Inštitut za novejšo zgodovino razpolaga s precej natančnimi številkami o vseh žrtvah vojne in povojnih pobojev.

      Celo pokojni Tine Velikonja iz NSZ je nekoč resnicoljubno zapisal, da je bilo v drugi polovici državljanske vojne ( od srede 1943 do maja 1945) žrtev kontrarevolucije celo več kot žrtev partizanstva. Torej, morilci in teroristi in njihovi ukazodajalci so bili tudi na drugi strani. A pač ne bomo tako opredeljevali vseh vaških stražarjev, četnikov ali domobrancev.

      Če se tematike že lotevamo, je dobro, da se je z natančno in pravično tehtnico. In nekaj usmiljenosti v sodbah, saj so se ljudje res znašli v hudih stiskah zaradi vojne, ki so jo spočeli tujci, ne Slovenci.

      • Partizani so bili strankarska vojska. Vojska stranke, ki je ustvarila družbo, ki ni delovala kot pravno urejena država in, so se v njej hudo kršile človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin. To je zapisano v ustavi – preverite na https://www.uradni-list.si/1/content?id=60109 .

        So bili vsi partizani morilci? Ne, prav gotovo ne. Vse kaže, da cel Pohorski bataljon ni bil. Zato pa je moral umreti.

        Mir in vse dobro, gospod IF!

      • Se strinjam da je bilo veliko partizanov zavedenih, vendar to ne opravičuje tega, da se s to nerazčiščeno tematiko zavaja narod še naprej.

  20. Zdravko, ti pa res nikoli ne razočaraš. Vedno znaš najti vljuden kompliment. 😉 A nikakor ti ne moremo očitati sladkobnosti, saj komplimente vedno tudi vsebinsko utemeljiš.

  21. Gospod AlFe, jaz niti za vse svoje številne veganske prijatelje in znance ne bi dal roke v ogenj. Kaj šele za vse partizane, ki jih nisem nikoli poznal. Dovolj vem, da prepoznam širjenje dezinformacij. Ne morem sicer oceniti, ali se dezinformacije o Starem piskru širijo namenoma, ali jim je pač nemotivirani bralec nasedel. A komot primerjam s pričanjem iz prve roke.

    Po drugi strani pa res ne morem oceniti, kakšni so bili ljudje, ki so ubili tega vašega duhovnika Hallasa. Znano je, da tako oblast kot orožje privlačita psihopate. Čeprav jih je sicer le pol odstotka, je njihov delež v oboroženem uporu gotovo bil večji. Dopuščam možnost, da je prišlo do kakšnega izživljanja. Za belogardistično izživljanje z metodami Svete inkvizicije vem. Iz prve roke. Tako da me ne bi presenetilo, če bi tega med vojno bilo veliko. Na obeh straneh. Kar pa še vedno ne pomeni, da bi zato spremenil mnenje o Zlu.

  22. Islamski fanatični teroristi imajo za cilj => Islam po celem svetu
    Komunisti so imeli za cilj => Komunizem po celem svetu (Proletarci vseh dežel združite se)

    Islamski fanatiki s celega sveta odhajajo v ISIS v vojskovanje za islamski kalifat
    Komunistični fanatiki s celega sveta so odhajali v Španijo v vojskovanje za komunistično Španijo. Iz Slovenije jih je odšlo čez 500 in jih umrlo v Španiji čez 200.

    Islamisti iz ISIS-a, ki se vračajo na zahod nadaljujejo s terorizmom.
    Preživeli slovenski španski borci so se po povratku iz Španije pridružili partizanom in bili najhujši klavci.

    Slovenski partizani = ISIS

  23. Boj partizanov z okupatorjem je služil zgolj za to, da bi bila po vojni komunistična oblast mednarodno priznana.

    Komunisti so dokazano kolaborirali s svojimi ruskimi mentorji ter nemškimi in italijanskimi okupatorji. Vse z enim namenom: nasilno prevzeti oblast.

    Komunistična vojska je imela sano en cilj, tj. izvesti revolucijo. Vse je bilo podrejeno samo temu cilju. Vse drugo so pravljice, namenjene ohranitvi in utrditvi privilegijev, ki izvirajo iz revolucije in s to povezanimi nedolžnimi žrtvami.

  24. Zopet se pojavlja relativizacija, češ da so oboji delali dobro in slabo, kar je bilo dobrega obdržimo, kar pa slabega pa pozabimo (odpustimo).
    S tako logiko lahko opravičimo vse, tudi nacizem,fašizem (če se omejimo samo na Evropo).
    O tem kar razmišljam še najboljše pove Peter Celestin Jelenc:
    „Vsi smo ljudje. Tudi naši strani se je med okupacijo zgodilo nekaj stvari, o katerih bi raje videli, da se ne bi bile zgodile. Razlika pa je v tem: kar je bila na naši strani neljuba izjema v podivjanem času, je bil pri komunistih premišljen sistem. Vsi smo grešni ljudje, komunisti pa so hudodelci.”
    Meni najboljši uvod v vrednotenje revolucionarne in protirevolucionarne strani.
    Revolucionarji so načrtno, sistemsko delali zlo, na protirevolucionarni strani pa je bilo zlo posledica človeške šibkosti/nemoči.

    Revolucionarji so zagovarjali, da cilj opravičuje vsa sredstva za dosego cilja,da je človek zmožen z zlom narediti/doseči dobro stvar. Protirevolucionarji pa so priznavali, da je edino Bog zmožen tega.

  25. Vprašanje je v redu “Ali so bili partizani teroristi”
    Za odgovor pa je potrebno poseči malo nazaj
    – od 1. decembra 1918 naprej, so bile slovenske dežele okupirane.
    Med 2.w.w. so bila vsa dejanja partizanov v smeri nadaljevanja okupacije slovenskih dežel in lahko smo videli – s svojim delovanjem so uspeli.
    Ob tem so po koncu vojne še potolkli ves moralni in materialni potencial slovenskega naroda (razen tistih, ki jim je uspelo uiti v svet).
    Zato jim lahko poleg terorizma prilepimo tudi veleizdajo slovenskega naroda.
    Seveda je sedaj, ko prihajajo ta dejstva na plano, ogenj v strehi, kot se temu reče.

  26. Spravna izjava gospoda Petra Sušnika

    Spravna izjava gospoda Petra Sušnika, predsednika Nove slovenske zaveze.

    Gospod Peter Sušnik vpričo predsednika države RS pove jasno in glasno slovenski javnosti pred TV, da je bil med NOB tudi boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta zanj povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena.
    Spravna okrogla miza v Zavodu sv. Stanislava, dne 22. aprila 2015
    Na okrogli mizi z naslovom “Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu”, ki jo je organiziral dijaški krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji, so sodelovali:
    – Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
    – Peter Sušnik, predsednik Nove Slovenske zaveze
    – Mitja Klavora, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB
    https://www.youtube.com/watch?v=CvpzstAkmzM&list=TLk8_CAM9KMt0&index=3
    Desnica je proti spravi?
    http://hubert.blog.siol.net/2015/06/01/desnica-je-proti-spravi/

    • Ameriški veleposlanik v Sloveniji, JosephA. Mussomeli, ki je tudi obiskal grobišča v Kočevskem Rogu, je mnenja: »Ljudje bi se morali zavedati potrebe medsebojnega spoštovanja in spoznati, da v vsaki bitki, vojni, sporu, tudi med dvema človekoma, obe strani nosita del krivde in počneta stvari, ki so napačne, nič ni črno-belo. Če ne sprejmete dejstva, da pri vsakomur, pri vsakem gibanju obstajajo dobre in slabe stvari, imate težavo. V Sloveniji ljudje 70 let niso mogli govoriti o tem in zelo težko zdaj sprevidijo, da je zgodovina bolj zapletena, da stvari niso tako jasne, kot si ljudje želijo.«

      »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik”, pravi v intervjuju v Delu, »Naučili smo se prisluhniti drugim«, profesor literature, socialni filozof, mecen, voditelj Hamburškega inštituta za socialne raziskave (HIS), profesor novejše nemške litera¬ture na hamburški univerzi in predsedujoči Ustanove Arna Schmidta, gospod Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu.

      • Moj poklon temu čudovitemu človeku, gospodu Mussomelijo. Ta nam je res postavil ogledalo. Nekoč je tudi dejal, da bi se svojih travm najlaže znebili, če bi vse hude stvari dali na plano in se o njih pogovarjali; tako bi jih najlaže pozabili. Mi pa smo jih hoteli zamolčati, prekriti, tudi z zapiranjem arhivov. In rezultat: levičarji so ga hoteli dobesedno nagnati.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite