Do nedavnega smo se Slovenci hvalili s prikupno podobo, ki jo je za časa francoske okupacije (“Ilirije oživljene”), za seboj pustil Charles Nodier, funkcionar takratne uprave. Kljub spoznanju hibe našega javnega življenja je zapisal:
»…to ljudstvo Ilirije, tako prostodušno v svojih čustvih, tako zgledno v navadah, tako zvesto v svojih srcih in mislih, pa vendar je tako nedoraslo vsem vprašanjem, ki se tičejo prave sreče in slave narodov! To je ljudstvo brez morilcev, brez tatov, brez zlih ljudi, kjer si mogel z denarjem na dlani prepotovati vso Ilirijo. To je narod, ki smo ga šele mi Francozi morali učiti, čemu služita ključ in ključavnica…«
Od takrat pa do danes smo Slovenci doživeli veliko hudega. Pojavljale so se naše nove podobe.V zadnjega četrt stoletja so zanimive predvsem tiste mednarodne ocene, ki niso povedane s stavki, ampak s številkami in omogočajo bolj določno primerjavo z drugimi narodi.
Metod klasifikacije je več. Po novi metodi in analizi je najbolj znan nizozemski sociolog G. H. Hofstede (*1928), ki nacionalne kulture ocenjuje po štirih kategorijah (predalčkih). Rezultati so dobljeni na osnovi velikega števila obsežnih vprašalnikov. Ob prvi raziskavi v sedemdesetih letih jih je avtor razposlal vsem uslužbencem družbe IBM po svetu, tudi v Slovenijo, ki je bila tedaj še v Jugoslaviji. Najvišja ocena ni določena, je pa okrog 100. V magistrski nalogi so za Slovenijo in ZDA prikazani rezultati Hofstedejeve analize ter poleg te, še od treh različnih avtorjev. Iz njihovih rezultatov sem izračunal povprečja in »statistična« odstopanja, ki so prikazana v nadaljevanju (pri tem Hofstedejevega rezultata za Slovenijo nisem upošteval, saj zaradi izjemnih razmer, ko uslužbenci IBM v Ljubljani niso bili samo slovenske, ampak tudi drugih narodnosti, vrednosti močno odstopajo od rezultatov ostalih, poznejših avtorjev).
Hofstede opredeljuje kulture po naslednjih kategorijah:
1. Porazdelitev družbene moči med močnimi in šibkimi (razlika v moči)
V družbah je neenakost med člani sprejeta in obravnavana kot dejstvo. V državi z visoko oceno prevladuje moška kultura, za katero je značilen hierarhični red , ki v naprej predpostavlja neenakost. Centralizacija je pogosta. Podrejeni pričakujejo navodila od (naklonjenih) šefov. Slovenska ocena (povprečje in statistično odstopanje) je (29 +-3) točke, za ZDA pa (31+-5) točk. Državi sta po porazdelitvi družbene moči torej dokaj enaki. V obeh je opazno prizadevanje za načelno enakost med državljani.
2. Individualizem
V kategoriji individualizem je ocenjena stopnja medsebojne odvisnosti med člani družbe. Najlaže jo opredelimo glede na to ali posameznik svojo vlogo v družbi izraža z »jaz« ali »mi«. V individualističnih družbah (visoka ocena) ljudje gledajo samo nase in na svoje družine. Na drugi strani pa je v kolektivističnih skupnostih (nizka ocena) vse usmerjeno v družino, kolektiv, državo. Za Slovenijo je ocena individualizma (109+-8) točk in rahlo presega dosežek ZDA (100+-6) točk. V obeh državah je družba torej individualistična.
3. Moškost
Ta kategorija kaže rezultat tekmovanja med moškim in ženskim svetom, kot gonilna sila družbenega napredka. Vrednost doseženih uspehov določa zmagovalec. Pri visokih ocenah se odnos moški- ženska zreducira na vse bolj ostro tekmovanje, dosežke in uspehe, (ki jih definira zmagovalec) ter prizadevanje za »biti najboljši«. Nizka ocena pa pomeni da so v družbi ženske vrednote kot je skrb za druge, kvaliteta življenja in ljubezen do tega kar delaš, prevladujoče. Slovenska ocena (25 +-6) točk, ZDA (57+-3) točke kaže, da je Slovenija bolj »ženska dežela,« v kateri veljata enakost med ljudmi in solidarnost. Probleme rešujejo s kompromisi. Življenjski poudarek je na dobrem počutju, brez bahaštva.
4. Izogibanje negotovosti
Ta kategorija obravnava stopnjo strahu pred neznano prihodnostjo, ki v ljudeh povzroča večji ali manjši nemir. Naloga kulture je ta strah čim bolj zmanjšati. Družba v kateri kultura poskrbi za čim boljšo obrambo pred neznanim, dobi tem boljšo Hofstedejevo oceno. Sloveniji pripada (54 +-13) točk in je torej bolje pripravljena na neznane dogodke in presenečenja kot ZDA, ki dosega (31+-10) točk .V Sloveniji se torej ljudje dokaj dobro držijo pravil, ustreznih prepričanj in obnašanja, celo bolje kot Američani. So kritični do novih idej. Odlikujejo se po prizadevnosti, trdem delu in preciznosti. Zanje je tudi čas denar. Pri vsakdanjem ravnanju je varnost eden od pomembnih elementov.
5. Dolgoročna usmerjenost
Med tem, ko prejšnja točka ocenjuje mentalni odnos skupine do prihodnosti, 5. kategorija meri njene sedanje postopke za izogib presenečenjem v prihodnosti. To ni originalna Hofstedejeva kategorija iz pionirskih časov ( 70-ta leta prejšnjega stoletja) vendar je dodana pozneje. Kot pri ostalih kategorijah so tudi v tej, za izračun povprečja in napake na razpolago za Slovenijo in ZDA po tri meritve. Končni izračun za Slovenijo je (44+- 8)točk, za ZDA pa (42+-9) točk in kaže, da je v slovenski kulturi skrb za prihodnost povprečna in enako intenzivna kot v ZDA, kar je v vsestransko kriznih časih zelo dobrodošla pohvala.
Iz prikazanih rezultatov sledi, da se Slovenci ob Nodierovi pohvali nismo prevzeli in smo kljub dvestoletnim preizkušnjam ohranili marsikaj od tega kar je bilo v ozadju teh pohval: prizadevnost, trdo delo in tudi preciznost. Lahko smo ponosni tudi na to, da je po Hofstedejevi metodi slovenska ocena zelo blizu oceni ZDA in da naši rojaki v ZDA (180. 000) zasedajo številne visoke položaje ter opravljajo visoke funkcije (10 generalov, 7 admiralov, 3 vesoljci). Poleg teh je nesorazmerno veliko raziskovalcev (univerzitetnih profesorjev) in celo 9 škofov. Med generali je en poveljnik letalskega dela sil NATO.
Dodam naj še, kaj pravi o poslovnem svetu ZDA J. Petković, slovenska podjetniška zvezda, ki se je s svojo spletno trgovino »Mimo vrste« uspešno izstrelil med podjetniške uspešneže, sedaj pa je v ZDA zagnal družbeno omrežje Pono, podobno Twitterju. V pogovoru za Dnevnik.si je dejal: »Pridobiti si dovoljenje za bivanje in delo v ZDA je verjetno največji izziv. So pa še drugi vabljivi vzroki, ki vlečejo. Glavna se mi zdita vsesplošni optimizem in občutek, da je v ZDA vse mogoče, v nasprotju s pesimizmom in obupom, ki vejeta iz mnogih ljudi v Sloveniji. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se več podjetnikov ukvarjalo s tem, kako bi prodrli na mednarodne trge.«
