Ali Slovenijo ogroža nevarna bolezen goveda?

Obolela krava, foto: F. Koncilija.
Obolela krava, foto: F. Koncilija.

Na vidiku je velika gospodarska škoda

Slovenija je ena redkih držav jugovzhodne Evrope, kjer se še ni pojavila nevarna virusna bolezen – vozličasti dermatitis. Bolezen se širi predvsem s premiki živali. Mehansko jo prenašajo različni insekti, kot so muhe, komarji, klopi itd… V preteklosti je bila bolezen omejena na države podsaharske Afrike, sedaj pa se širi tudi v Evropi, zlasti na Balkanu. Ta akutna infekcijska bolezen lahko prizadene govedo vseh starosti in povzroča veliko gospodarsko škodo na področju živinoreje. Ko se bolezen pojavi, zdravljenja ni. Za preprečevanje širjenja bolezni je dovoljeno cepljenje. Vozličasti dermatitis ni zoonoza, kar pomeni, da se ne prenaša na človeka.

Dejstvo je, da je bolezen prisotna v domala vseh državah Zahodnega Balkana in obstaja velika verjetnost, da se bo vozličasti dermatitis zanesel tudi k nam. Pričakovati je, da se bo bolezen najprej pojavila tam, kjer vhlevljajo živali iz regije, kjer je bolezen že prisotna. Po izbruhu bolezni, ko so vozliči že vidni, je treba vse živali na gospodarstvu evtanazirati. V primeru, da se bo Slovenija odločila za preventivno cepljenje, ki je drago, saj bi morali cepiti vse dovzetne živali, pa bodo pri prometu z živalmi in proizvodi veljale določene omejitve, ki pa jih danes z gotovostjo ni mogoče napovedati. Zelo bi bilo omejeno trgovanje s tretjimi državami. Prav tako bi bilo zelo verjetno cepljenje nekaj let ponavljati. V zvezi s tem smo strokovnjakom na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) zastavili kar nekaj vprašanj, na katere so nam prijazno odgovorili.

V Sloveniji te bolezni še ni, kakšne ukrepe je že sprejela Vlada RS, oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, oziroma službe Uprave, za preprečitev širjenja te bolezni, ki povzroča veliko gospodarsko škodo…!?
Glede na pojave in širjenje bolezni v regiji tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava aktivno sodelujeta pri naporih držav iz regije za pravočasno in učinkovito ukrepanje, s katerim bi se preprečil vnos oziroma širjenje vozličastega dermatitisa (VD) tudi v Slovenijo. V Sloveniji strokovnjaki za bolezni živali že od leta 2014, ko se je bolezen pojavila na Cipru, budno spremljajo dogajanje. V Budimpešti je 6. in 7. junija letos potekalo zasedanje šefov veterinarskih uprav (CVO-ji) Srednje Evrope. Na srečanju, kjer so sodelovali tudi naši strokovnjaki, je bila izražena zahteva za organizacijo strateškega sestanka o vozličastem dermatitisu na področju Balkana. V juliju so bila srečanja na ravni Evropske komisije, OIE (Svetovna organizacija za zdravje živali) in FAO, katerih so se udeležili tudi predstavniki Uprave. Na omenjenih sestankih so sodelovale vse države v širši regiji (Avstrija, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Makedonija, Albanija, Kosovo, Grčija, Bolgarija, Romunija, Turčija, Izrael in Rusija).

Ker se je bolezen pojavila na tako širokem območju, so strokovnjaki prišli do spoznanja, da je potreben koordiniran in regionalen pristop za zatrtje izbruhov in ustavitev širjenja bolezni. Zato je bil aktiven tudi minister Židan, ki je pisno pozval evropskega komisarja k aktivnejši vlogi Komisije tudi širše v regiji v zvezi s problematiko vozličastega dermatitisa. Na Svetu ministrov (Svet AGRIFISH) 18. julija 2016 v Bruslju je minister v zvezi z omenjeno problematiko tudi ostalim ministrom predstavil stališče Slovenije glede regionalnega pristopa.

Kako pa te priprave potekajo v Sloveniji?
V Sloveniji je Uprava v sodelovanju z Nacionalnim veterinarskim inštitutom 13. junija letos pripravila izobraževanje o tej nevarni bolezni in sicer za rejce, zasebne in uradne veterinarje. V pripravi je Načrt ukrepov ob pojavu vozličastega dermatitisa, ki določa postopke in izvedbo ukrepov ob morebitnem pojavu bolezni. Za obveščanje širše javnosti pa je že pripravljena zgibanka z informacijami o vozličastem dermatitisu. O vsem tem je možno izčrpnejše informacije pridobiti tudi na spletni strani Uprave.

Kako pa obveščate druge deležnike?
O nevarnosti vnosa in širjenja vozličastega dermatitisa v Slovenijo je Uprava obvestila in opozorila vse prevoznike živali, saj predstavlja transport obolelih oziroma okuženih živali enega pomembnejših vzrokov za prenos bolezni na daljše razdalje.

Ker je cepljenje lahko eden od pomembnih ukrepov pri zatiranju bolezni, je Uprava pričela tudi s postopki in pripravami za nakup cepiva in cepljenje govedi. O ukrepih, ki jih je treba ob pojavu bolezni sprejeti in posledicah pojava bolezni za kmetijstvo, je Uprava seznanila predstavnike KGZS, GIZ in Civilne zaščite.

Uprava pripravlja program kliničnega monitoringa v obmejnem pasu s Hrvaško. Veterinarji bodo v določenih časovnih intervalih pregledovali določeno število gospodarstev z dovzetnimi živalmi.

Aktivno se bomo vključili tudi v reševanje problematike v okviru ministrske konference o vozličastem dermatitisu, ki bo potekala 8. in 9. septembra 2016 v Bolgariji ter v okviru Regionalne konference OIE, ki bo od 19. do 23. septembra na Portugalskem.

Bolezen je potrjena v Bolgariji, Makedoniji, Albaniji, Grčiji, Črni Gori, Srbiji in na Kosovu, Hrvaška je trenutno najbolj ogrožena! Kdaj pričakujete pojav bolezni v Sloveniji? Ali se bolezen v zimskem času širi počasneje, ko ni toliko prenašalcev (vektorjev – komarjev, muh, brencljev itd…? Ali je to sezonska bolezen?
Bolezen se hitro širi, predvsem s premiki živih živali. Glavni način prenosa bolezni je mehanski prenos z vektorji iz debla členonožcev (Arthropoda). Čeprav do sedaj ni bila ugotovljena specifična vrsta vektorja, imajo komarji (npr. Culex mirificens in Aedes natrionus) in muhe (npr. Stomoxys calcitrans in Biomyia fasciata) pomembno vlogo pri prenosu bolezni. Zato je tudi pojavnost bolezni v veliki meri vezana na obdobje, ko je prisotna večja količina vektorjev. Večina primerov bolezni se pojavi v obdobju od pomladi do jeseni. V manjši meri lahko predstavlja vir okužbe tudi neposreden stik med okuženimi živalmi. Do prenosa bolezni lahko pride tudi z zaužitjem vode in krme, onesnažene s slino okužene živali. Poskusno pa so izzvali okužbo pri živalih tudi z inokulacijo materiala iz vozličev po koži in s krvjo.

Kako na kratko komentirate dejstvo, da bodo v ogroženih državah EU, kot so Avstrija, Slovenija, Madžarska, Italija,Češka itd..cepili živali samo v primeru, če bodo to storile hkrati vse ogrožene države…! Kako se bo odločila Slovenija? Koliko doz bo potrebno kupiti, v primeru potrebnega cepljenja v Sloveniji? Kdaj nameravate začeti s preventivnim cepljenjem in koliko bo to vse skupaj stalo davkoplačevalce? Ali je ta potreben denar v proračunu RS za 2016? Če ni, kje ga bo vlada dobila?
Dogovor o hkratnem cepljenju v omenjenih državah nam ni poznan. V skladu z zakonodajo se cepljenje lahko izvede kot dopolnilni ukrep po pojavu bolezni. Načrt cepljenja je treba poslati v odobritev na Evropsko komisijo (EK). Zaradi omejitev pri premikih cepljenih živali oziroma živali iz držav, ki niso proste bolezni, velja previdnost pri odločitvi za začetek cepljenja. Določeno količino cepiva lahko zagotovi EK iz banke cepiv EU. Glede na epizootiološko situacijo in predvidene ukrepe ocenjujemo, da bi potrebovali približno 480.000 doz cepiva za enoletno cepljenje. Sredstva se zagotovijo iz državnega proračuna. V skladu s finančno Uredbo (EU) št. 652/2014 pa so stroški cepljenja sofinancirani s strani EU v višini najmanj 50%.

Obolele živali bo potrebno obvezno evtanazirati, cepljene živali pa zaradi prisotnosti protiteles, ne bo dovoljeno najmanj tri leta prodajati in uživati meso in mlečnih izdelkov teh živali! Ali s pasterizacijo uničijo nevarne klice in protitelesa v cepljenih govedih? Kolikšna gospodarska škoda čaka Slovenijo?
Skladno s predpisanimi ukrepi je treba vse dovzetne živali in ne samo obolele živali na okuženem gospodarstvu evtanazirati in neškodljivo uničiti. Prisotnost protiteles ni primarni razlog za omejitve pri premikih živali in trgovanju s proizvodi. Omejitve so odvisne od območja, s katerega živali izvirajo (okuženo ali ogroženo območje). Pod določenimi pogoji so z območja z omejitvami (območje, ki obdaja okuženo območje in kjer se izvajajo določeni ukrepi zaradi pojava bolezni) možni premiki živali in dajanje na trg mleka/mlečnih izdelkov in mesa/mesnih izdelkov, ki izvirajo od živali s tega območja. Pasterizacija ali druga ustrezna toplotna obdelava uniči virus, virus in protitelesa pa tudi sicer nista nevarna za ljudi. Prav tako so pod določenimi pogoji možni premiki cepljenih živali in dajanje na trg mleka/mlečnih izdelkov in mesa/mesnih izdelkov, ki izvirajo od teh živali, vendar so te možnosti izven EU odvisne od sporazumov med državama, ki trgujeta.

Po merilih in pravilih OIE lahko v neki državi razglasijo, da vozličastega dermatitisa ni več, če v zadnjih treh letih ni bilo prijavljenega novega primera te bolezni in če se v državi vsaj tri leta ni izvajalo cepljenje.

Kakšne zaščitne ukrepe načrtujejo ustrezna ministrstva in vlada RS?
Uprava se osredotoča predvsem v pravočasno in strokovno poglobljeno ozaveščanje govedorejcev in veterinarjev o bolezni, potrebnih zaščitnih ukrepih, ki bi zmanjšali možnost vnosa oziroma širjenja bolezni ter morebitnih posledicah, ki bi jih pojav te bolezni imel.

Kakšna je ocena tveganja za to posebno nevarno bolezen, kot je vozličasti dermatitis (VD)? V katero magnitudo jo uvrščate na Upravi?
Vozličasti dermatitis spada med posebno nevarne bolezni živali. Tveganje za vnos in širjenje bolezni je ob trenutni epizootiološki situaciji v regiji veliko, zato Uprava aktivno sodeluje z EK, OIE, FAO in državami, kjer se je bolezen pojavila, da bi se to tveganje zmanjšalo. Če uspe državam, kjer se je bolezen pojavila, le-to obvladati, se bo tveganje za vnos v Slovenijo zmanjšalo.

Posavje in Dolenjska sta najbolj ogroženi? Ali ste živinorejce in lokalne skupnosti že obvestili o širjenju te bolezni? Kaj imate v načrtu?
Kot je že navedeno, smo o nevarnosti in možnem pojavu ter posledicah pri nas obvestili organizacije, ki združujejo rejce in predelovalce, to sta KGZS in GIZ, prav tako smo že organizirali izobraževanje tako za rejce kot tudi za veterinarje. Pripravljena je spletna stran in informacijski material, ki bo razposlan vsem govedorejcem.