Ali Slovenci postajamo podobni kuhanim žabam?

15
316

žaba lonec kuhaPoznate staro pravilo o reakciji žabe na vročo vodo? Če žabo vržete v lonec z vročo vodo, bo naredila vse, da bo skočila iz lonca. Če pa žabo vržete v hladno vodo in jo nato počasi segrevate, ne bo skočila, ker ne bo zaznala spremembe temperature. Pač pa se bo na počasno zviševanje temperature »navadila« – vse do svojega bridkega konca.

Vas ta prispodoba na kaj spominja? Namreč, v zadnjem času se kar vrstijo primeri represivnega postopanja proti svobodi misli, govora in delovanja. Spomnimo se nedavnega škandaloznega primera prepovedi maše za nerojene otroke v kapeli ljubljanskega kliničnega centra. Bojda v imenu slovenske ustave, ki sicer tudi ščiti svobodo izražanja in s tem tudi versko svobodo. Nato so sledili bizarni primeri medijske cenzure, tokrat na Planet TV, ki je sicer v večinski lasti tujca, vendar vseeno ni odporna na pritiske iz političnih krogov. Kajti stara omrežja, ki obvladujejo gospodarstvo, imajo vpliv tudi na oglaševalce in s tem tudi možnost, da politično neubogljive medije s pritiski na oglaševalce uničijo. Spomnimo se samo časopisa Finance ter primerov Jake Elikana in Stanislava Kovača. Tokrat pa so tako rekoč tik pred zdajci s programa Planet TV umaknili dokumentarno oddajo Maske demokracije, ki prikazuje nedokončano tranzicijo v državah, kjer po padcu komunističnih režimov ni bila izvedena lustracija – med njimi je, žal, tudi Slovenija. Je bila vsebina dokumentarne oddaje morda preveč boleča za slovensko postkomunistično elito, ki vlada tako iz ospredja kot iz ozadja? A komaj je informacija o cenzuri na Planet TV prišla v javnost, je že prišlo do novega ekscesa – predsednik državnega zbora Janko Veber je predstavnici poslanske skupine SDS Evi Irgl vzel besedo, tako da je slednja na govorniškem odru govorila »v prazno« šest minut, provladni mediji pa so nato peli hvalnice Vebru, češ kako je bil milosten, ker ni poklical varnostnikov in odstranil jezične opozicijske poslanke. In seveda so dvignili glave še »borci« NOB, ki bi radi onemogočili postavitev spomenika protirevolucionarnim vojakom v Grahovem in so s tem namenom obiskali celo ministra za kulturo Uroša Grilca, ki je njihovim diskvalifikacijam pritrdil. Je morda resnica o poboju v Grahovem, kjer je padel tudi znani pesnik France Balantič, za naslednike komunistov preveč boleča?

Demokratura po slovensko

Seveda je spisek tovrstnih »severnokorejskih« ukrepov v resnici še precej daljši. In če bi vzeli v obravnavo daljše časovno obdobje (recimo od začetka mandata Pahorjeve vlade jeseni 2008), lahko ugotovimo, da so se razni represivni postopki proti opoziciji in novinarjem tedaj začeli stopnjevati, skupaj z njimi pa tudi pojavljanje totalitarne ikonografije, ki je doseglo vrhunec z lansko proslavo v Stožicah. Seveda  ob tem lahko ugotovimo, da se tovrstne spremembe dogajajo precej »počasi«, tako da Slovenci komaj zaznavamo zdrs v totalitarizem v novi preobleki. Spomnimo se, kako je pisatelj Drago Jančar že leta 1994 v svojem znamenitem eseju »Egiptovski lonci mesa« omenil sintagmi »novi totalitarizem« in »cinična distanca«, nekaj let kasneje pa v nekem drugem eseju še izraz »demokratura«. Jančarjeva opozorila so bila izrečena in zapisana že zdavnaj, v tem času se je položaj le še poslabšal. A Slovenci smo se, tako kot počasi kuhane žabe, na vse bolj odkrite totalitarne tendence postkomunistične elite nekako »navadili«. Ko sem se pred nedavnim pogovarjal z znancem, ki ves čas nerga nad razmerami v državi, sem ga vprašal, ali bi bil pripravljen za spremembe v državi kaj narediti – denimo, da bi šel demonstrirat na ulice. Dobil pa sem odgovor, češ zakaj le, saj ulica ničesar ne rešuje. Malce nenavaden odgovor za nekoga, ki se je prej redno udeleževal praktično vseh sindikalnih manifestacij in tudi shodov t. i. vstajnikov. A takrat, ko je bila na oblasti desnosredinska vlada, se je to spodobilo. Sedaj ne več, ker je ljudi strah za preživetje in bi si z demonstracijami še poslabšali položaj. Morda je tudi takšno mišljenje dokaz, da še nismo prišli do dna.

Kdo so slovenski »Judje«

Skratka, zadeva še zdaleč ni nedolžna in v marsičem spominja na razmere v Nemčiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Pred letom 1933 je bila Nemčija še razmeroma demokratična, vendar zaradi poraza v prvi svetovni vojni kaznovana in ponižana. To je izkoristil Adolf Hitler, ki je po imenovanju na položaj nemškega kanclerja (predsednika vlade) leta 1933 začel z rušenjem demokracije. Seveda postopno in z veliko mero populizma ter »posladkov«, s čimer mu je uspelo »uspavati« marsikaterega prebivalca Nemčije. Ko so nacisti začeli trkati na vrata judovskih hiš, je bilo prepozno – duh je že ušel iz steklenice. Nadaljevanje zgodbe je znano, zgodila se je druga svetovna vojna s tragičnimi posledicami ter holokavstom, ki ga niso izvajali le nacisti, pač pa tudi njihovi ideološki sorodniki iz Marxovega »laboratorija«. Toda podroben pogled v razmere v Nemčiji v času vzpona nacistov nam lahko razkrije marsikatero pošastno vzporednico s sedanjimi slovenskimi razmerami. Tedaj so za grešne kozle vseh nemških nevšečnosti veljali Judje (gre za tako nacionalno kot versko pripadnost, zato to besedo pišem z veliki začetnico), v Sloveniji imajo podoben položaj »desničarji« oz. »janševci«, po potrebi tudi »katolibani«. Na nekatere druge vzporednice med nacisti in slovensko postkomunistično nomenklaturo je sicer že decembra 2012 opozoril publicist Sebastjan Erlah v kolumni »Projekt Hitler«, zato jih tu ne bi še enkrat ponavljal.

Globoka država

Seveda je jasno, da takšno »sožitje« med oblastjo ter ljudstvom ne more trajati v nedogled. Res je sicer, da je povprečen Slovenec veliko bolj potrpežljiv do vragolij postkomunistične vlade kot pa desnosredinske alternative (na to dejstvo nas je spomnil celo ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomelli), vendar je to predvsem dokaz, da v Sloveniji v resnici nima oblast ljudstvo, kot to določa ustava, pač pa elita, ki se skriva v ozadju in jo je dr. Dimitrij Rupel že pred leti posrečeno poimenoval »globoka država« (kdo ve, zakaj se je »navaden upokojenec« Milan Kučan nedavno mudil v pisarni predsednice vlade Alenke Bratušek?). Prav ta elita namreč preko medijev ustvarja navidezno resničnost in usmerja reakcije ljudi. A ker je omenjena elita očitno nenasitna in zaostruje svoj boj za oblast in privilegije na račun množic, je mogoče pričakovati, da bo prišlo do kolapsa, tako kot pred meseci v Ukrajini. Ko so pred dnevi v parlamentu prisilno utišali Evo Irgl, sem na twitterju zapisal »Prihaja Romunija 1989«, vendar kmalu zatem dobil opombo, da je tedanja romunska nomenklatura zgolj likvidirala svojega preveč samovoljnega šefa, sama pa nato v podobnem slogu vladala še dvajset let. Takšne »neočiščene« države pa predstavljajo tudi grožnjo širši regiji. Zamislimo si na primer Nemčijo, če po drugi svetovni vojni ne bi izvedla temeljite denacifikacije. Toda sedaj se soočamo z realno nevarnostjo s strani Rusije, kjer se je njenemu dolgoletnemu vladarju Putinu očitno zazdelo, da lahko poleg Krima dobi v roke še kaj več. Največja nevarnost pri tem pa je, da bi se svetovna javnost polagoma navadila na njegovo rožljanje z orožjem. In ukrepala šele potem, ko bi bilo že prepozno. Tudi nam, Slovenkam in Slovencem, se lahko zgodi, da se bomo zbudili tedaj, ko bodo kritični glasovi že zdavnaj prisilno utišani. In bomo dokončno postali – dobro kuhane žabe.

Foto: Flickr


15 KOMENTARJI

  1. A Časnik nima boljših, bolj objektivnih sodelavcev, da stalno objavlja cenene in enostranske prispevke Majerjevega agitpropovca Blažiča? A je taka denarna suša, da so vsi kolikor toliko kvalitetni in uravnoteženi avtorji pobegnili drugam?

    Kako to, da Blažič ni nič pisal o “demokraturi”, ko si je Janša podrejal medije, ko je iz državnih služb metal “politično nekompatibilne” in nastavljal povsem nesposobne in lopovske strankarske kadre (Časar, Lovšin, Horvat …) po upravah in nadzornih svetih podjetij v državni lasti?

    • Dule, ali nimaš pokjma, ali si od slepilnih manevrov, ki jih elita izvaja preko medijev, povsem zaslepljen, ali pa si del te mašinerije, ki deluje v pogubo slovenskega naroda.

    • Dule, se opravičujem za nivo, ampak ti si že “kuhan”.
      Ne prištevam se med “janševce”, pa vendarle skoraj v celoti pritrjujem Blažiču. Dopolnil bi ga le, da nas mirno kuhajo naprej, ker na desni ne znamo in nočemo stopiti skupaj, ker je “ego” nekaterih močnejši od želje po preživetju naroda.

    • Dule: “…, ko si je Janša podrejal medije, ko je iz državnih služb metal “politično nekompatibilne” in nastavljal povsem nesposobne in lopovske strankarske kadre”
      =====

      A takole:

  2. oo, zanimivo – na Časniku nekdo piše o prostem pretoku idej; lej, lej, včeraj pa smo brali o natančno regulirani sorodnomislečnosti…
    začudi me, da modre duše ne zapopadejo, da svobodne misli ne moremo doseči s tem, da tujim ticam režemo peruti, naši tiči pa lahko s.. no, kakajo na kogarkoli.

  3. Prispodoba z vodo in žabami je zelo zgovorna. Če od ččloveka zahtevaš, da naredi nekaj slab ega proti drugemu ali proti sebi, tega ne bo storil, če je v njem močno in pravilno prepričanje o tem kaj je prav in kaj narobe. ko pa ob zlorabi medijev ljudi prepričuješ, da je prav tisto kar je v resnici narobe, ti bodo ob primernih mehkih prijemih ljudje začeli vse bolj pritrjevati in delati to, kar so imeli malo prej še za zloččin. SDplav je veljal za umor. Enako kkot umor človeka po rojstvu. S kontracepcijo pa so se stvari začele naglo spreminjati. Uživaštvo in seksualna revolucija šestdesetih let prejšnjega stoletja sta naredila svoje. Ljudje so začeli izgublati občutek za greh. Lahko bi rekli. voda se je začela nevarno segrevati, mi pa smo začeli neusmiljeno odrihati proti tistim, ki so na to najbolj odločno in tehtno opozarjali. To je bilo vseskozi upčiteljstvo svete kartoliške cerkve, proti kateremu so nastopali celo nekateri njeni lastni predstavniki. A kljub vsemu se je voda še naprej usodno segrevala. Danes vsi vemo, da je voda že nevarno segreta, a zgubili smo kontakst s stvarnostjo in še naprej najbolj rovarimo proti tistim, ki nam govorijo resnico in oznanjajo edino pravo ppot za rešitev iz situacije, v kateri smo se znašli. Prisluhnimo svetemu očetu in vzemimo sv. Pismo resno in bomo izplavbali iz osebnih težav in pomagali človeštvu, da ponovno najde pota, na katerih se mu ne bo treba bati samouničenja. Prepoznajmo dela mesa, ki vodijo v uničenje. Naj nas vodi Duh, ki oživlja in nam da okušati sadove, ki se porajajo ob ravnaju v življenju, ki ga navdihuje sv. Duh- obzve http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=gal+5%2C+16-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

  4. Dobro si napisal Gašper!

    Morda v opombo, da so tudi Hitlerjevi nacional-socialisti prišli iz Marxovega laboratorija. Jude so pobijali, ker so bili podjetni in verni. Monoteisti gredo gnostikom (socialistično-funkcionarskim nadljudem, birokratski eliti, mafiji) zelo na živce. Jude so ubijali tudi, ker so bili uspešni. Tipičen socialist pa je luzer, zelo nevoščljiv, zavisten, ljubosumen, kajnovski, pohlepen.

    Gašper, pa saj imamo v Sloveniji tudi nacional-socializem, provincilano branjenje kurnika, da ne bi kdo bolje gospodaril in da ne bi niti enega kolhoza prodali tujcem. Reče se mu socializem nacionalnega interesa v resnici pa je mafijsko-provincialni socializem. Gospodarsko se je NACIZEM pač malenkost bolje obnesel kot KOMUNIZEM, zato je tudi Tito več kopiral Mussolinija in Hitlerja kot Lenina in Stalina. YUGO-fašistična SFRJ je razpadla kakih 25 let prej kot bosta razpadli Italija in Nemčija, ki sta po “enotnih” fašizmih postale bolj odprte, bolj de-centralistične, bolj gospodarsko uspešne.

    Zadnjič sem se znašel na strani Politike.rs in z grozo prebral anketo ob strani članka, da 95% Srbov podpira Rusijo v priključitvi Krima in samo 5% Zahod in Ukrajino. Enoumje hujše kot v komunističnih časih.

    Romunsko državno gospodarstvo so za nekaj let dobili v vodenje upravljalci premoženja sklada Tempelton in bodo z največjimi donosi odprodali vso državno premoženje. Tako, da gre Romuniji boljše kot Sloveniji.

    @Dule: na “levičarski” strani niste sposobni kritike, a 90% zadnjih 25 let vodite državo vi in ta vedno bolj tone. A se ti ne zdi moralno sporno, da kritiziraš vsevprek vsak soliden članek desnice ( ob nezmožnosti kritiziranja “levice” ob svojem imenu in priimku), ki je v Sloveniji zelo šibka in nosi nekaj % odgovornosti za stanje v Sloveniji? Treba je kritizirati vladajoče, ne samo kadar je JJ na oblasti!

  5. Odličen prispevek!

    Res pa je, da je potrebno vedno paziti, da so v praksi enaka merila za naše in vaše.

    Desnica naj daje vedno vzgled levici!

  6. Realnost potrjuje mojo tezo, da za nemoralo in pomanjkanje etike obstaja predvsem en vzrok. Vzrok je v moralnem nasledstvu sistema, ki je temeljil na nemorali in odsotnosti etike. Deloval je koruptivno in vsakogar, ki je imel kake ambicije, silil k moralnemu sostorilstvu v splšnem sistemu korupcije in nepotizma.
    Po vogrinovem uvodu ob interpelaciji ministra Viranta, ob dokazih odsotnosti integritete pri tem ministru, je parlament kot celota reagiral nemoralno, neetično in predvsem koristolovsko, saj so poslanci koalicije, ki imajo vzvod moči preglasovanja, POVSEM POVOZILI RESNICO, MORALO IN POŠTENJE.

    • Poslanci so ravnali koruptivno. Glasovali so proti razrešitvi koruptivnega Viranta. Ker bi potem bile nove volitve in bi izgubili sinekuro (dobro plačano delovno mesto, ki ne zahteva rezultatovdela in odgovornosti, dovolj je le, če glasuješ po povelju firerja mafije).

      Tudi KPK ni upala Viranta obtožiti.

      • Jaz ne bi pretiraval. Žal vse take interpelacije izpadejo kot da angeli preganjajo črno ovčko.
        Naš parlament je daleč od tega, da lahko kogarkoli preganja zaradi moralnih drobtinic. Vse se sprevrže v svetohlinstvo in s tem levica seveda zlahka obračuna.

        • Kje ste se pa vi vzeli ? Kakšne oslarije tvezite ! Potem tudi sodišča niso potrebna, saj tudi sodniki niso angeli, mar ne ? Pa policija ne sme ustavljat divjakov po cestah, saj tudi oni niso angeli, mar ne ? Pojdite pisat na TV Hanzi, tam mrgoli takih “mislecev” kot ste vi…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite