”Ali se v Reziji sistematično kršijo človekove pravice?”

0

Posvet o položaju slovenske jezikovne manjšine v Reziji, ki ga je 18. oktobra 2012 na Brdu pri Kranju organizirala Fakulteta za državne in evropske študije, je zaznamovala predstavitev in razjasnitev naslovne dileme posveta, namreč, ali se v dolini na zahodnem robu slovenske poselitve sistematično kršijo manjšinske ter tudi temeljne človekove pravice in svoboščine.

O jezikovni podobi rezijanščine, rezijanski identiteti in vzrokih, ki so privedli do tega, da  Rezijani niso mogli usvojiti knjižne slovenščine in razviti slovenske narodne zavesti, je v uvodnem predavanju spregovoril doc. dr. Matej Šekli s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.  Asist. Dejan Valentinčič, mag. prav., s Fakultete za državne in evropske študije pa je problematiko orisal s pravnega vidika, analiziral položaj manjšine v demokratični in pravni državi, opozoril na protislovja med zakonsko zaščito in izvajanjem zakonskih določil ter nanizal konkretne primere kršenja manjšinskih in temeljnih človekovih pravic v Reziji.

Sledila je sledila okrogla miza z naslovom Rezija med rezijansko, italijansko in slovensko identiteto. Gostje (Luigia Negro, predsednica KD Rozajanski dum in SKGZ zveze za Videmsko pokrajino, Sandro Quaglia, kulturni in turistični delavec iz Rezije in član izvršilnega odbora SSO, Jole Namor, predsednica Institucionalnega paritetnega odbora Italiji in odgovorna urednica časopisa Novi Matajur ter Zdravko Likar, načelnik Upravne enote Tolmin) so spregovorili o  svojem narodnostnem občutju, o tem, kako se Rezijani ločijo od »laških« in od »buških« ljudi, izpostavili pomen dialekta, preko katerega se zavedajo svojega slovenskega porekla, obenem pa so predstavili tudi svoje doživljanje in spopadanje s problemi, s katerimi se srečujejo ter opisali svoje izkušnje sobivanja z matično Slovenijo.

Posvet, ki je doživel res lep odziv in zadovoljstvo vseh prisotnih, je pokazal, da je problematika v dolini pod Kaninom, ki jo večina Slovencev iz matice še najbolje pozna po uspešnici Milka Matičetova Zverinice iz Rezije, zelo kompleksna, večplastna, dostikrat protislovna in vsekakor nujno potrebna obravnave in predstavitve na tovrstnih soočenjih.

Foto: Dejan Valentinčič