Ali naj molimo za Christopherja Hitchensa?

34
40

V začetku julija je v javnosti odjeknila novica o bolezni enega najbolj prepoznavnih ateistov sodobnega časa Christopherja Hitchensa. Diagnoza – rak na požiralniku, ki je še posebej agresivna oblika raka. Hitchens je nameraval opraviti turnejo na kateri bi promoviral svojo najnovejšo knjigo Hitch-22. Leta 2008 je izdal prav tako svetovno uspešnico z naslovom ‘God is Not Great’.

Hitchens je zagrizen kadilec in ljubitelj alkohola. Sicer je po rodu Britanec, ki že od leta 2007 živi v Washington D.C. Njegovo življenje je dokaj ekstravagantno in  na nek način kontradiktorno. Je bivši marksist na eni strani z nekaj sto tisoč dolarjev letnega zaslužka, ki pošilja svoje otroke v privatne šole. Je levičar, ki je javno podprl napad na Irak.

V javnosti so se kmalu po novici o njegovi bolezni med Kristjani pojavili številni pozivi k molitvi za Hitchensa za njegovo ozdravitev ali celo za njegovo spreobrnitev. Celo na Facebooku se je pojavila skupina »Christians praying for Christopher Hitchens«. Nedvomno je tovrstno dejanje v principu utemeljeno v krščanski veri. Sam Jezus nam nenazadnje zapoveduje: »Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo (Mt 5,44). In Cristopher Hitchens vsekakor je, kot se je izrazil Robert Barron, sovražnik vere. Poglejmo si samo nekaj njegovih odmevnih izjav proti veri.

V e-mail dopisovanju z Douglasom Wilsonom, ki je bilo objavljeno v reviji Christianity Today je med drugim o veri zapisal:

»Vera v nadnaravno je tisto, kar lahko prepriča sicer dostojne ljudi, da počnejo stvari, ki bi se jih sicer vzdržali – kot je pohabljenje otroških genitalij, zastraševanje otrok s peklenskim ognjem, prepoved normalnih seksualnih praks, kriviti vse Jude za umor Boga, aplavdiranje samomorilcem, in tretiranje žensk kot sta si to predstavljala Pavel in Mohamed.«

V intervjuju za The Atlantic, ki ga je opravil po izidu knjige The God is Not Great (2008), je izjavil:

»Ampak slabe stvari, ki so imanentne naši vrsti, se z religijo okrepijo in so posvečene. Dejstvo je, da smo ljudje sesalska vrsta pol kromosoma oddaljeni od šimpanzov, in to se vidi. Ozdravitev od religije je le en majhen korak vzdolž poti. K sreči se zdi, da se naši možgani razvijajo.«

Še posebej mu je očitno šla v nos Mati Terezija. Ko se je nekoč udeležil Newyorške javne knjižnice, je Hitchens komentiral beatifikacijo Mati Tereze z besedami: »The old bitch got it anyway.«

V omenjenem intervjuju za The Atlantic je o njej še povedal: »…Mati Tereza je nekoč dejala, da sta splav in kontracepcija ekvivalent umoru in predstavljata največjo grožnjo svetovnemu miru – nihče tega ne bi smel reči kaj takšnega s tako škodljivimi posledicami! Poskušala je uničiti edino zdravilo proti revščini za katero vemo, da obstaja…Mati Tereza se je vse življenje trudila, da to onemogoči. Rekel bi, da je na milijone ljudi v dosti slabšem položaju zaradi njenih prizadevanj. Na irski radijski postaji sem pred kratkim dejal: ‘I wish there was a hell for the bitch to go to.’«.

Prizaneseno ni bilo niti papežu: »Moj najljubši čas v smislu javnega življenja je, ko papež umre in še niso izvolili novega. Takrat ni nikogar na svetu, ki bi bil nezmotljiv.«

Toda, četudi gesti sami po sebi ne moremo ravno nasprotovati, pa to vsekakor sproža številne pomisleke. Najprej, kaj si o tem misli sam Hitchens? Se mu to zdi žaljivo ali je nemara celo hvaležen? Drugo vprašanje je, koliko so tovrstni javni pozivi v resnici iskreni? Ali gre morda za privoščljivost, ki je preoblečena v javno molitev? Ali pa gre morda za poskus, da z javno molitvijo poskušamo dokazati svojo večvrednost? Kristjani se pogosto zapletemo v določene situacije iz katerih sami pravzaprav pridemo bolj ‘nekrščanski’. Tako na primer vse prehitro obsojamo druge ljudi, ki ne delijo istega mnenja ali istega vrednotnega sistema. Čeprav nam recimo Sveto pismo nalaga, da naj oznanjamo evangelij po svetu, pa to nalogo včasih zlorabimo. Počutimo se poklicane, da zapovedujemo ljudem, kako naj živijo. Če je Bog sam ustvaril človeka, ki se lahko po svoji volji Njemu upre in ga zavrne, koliko manj smo potem mi upravičeni do tega, da drugim odrekamo svobodno voljo. Eno je seveda širiti veselo novico, oznanjati evangelij, drugo pa je deliti moralne prilike in sodbe, ustvarjati občutek večvrednosti.

Prava krščanska drža  je po mojem ta, ki jo v tem primeru najdemo v Matejevem evangeliju (Mt,6:5-6) »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«

Viri:

http://www.catholiceducation.org/articles/catholic_stories/cs0460.htm

http://www.christianitytoday.com/ct/2007/mayweb-only/119-12.0.html?start=1

http://www.theatlantic.com/magazine/archive/2007/07/transcending-god/6076/

http://www.facebook.com/group.php?gid=2491516210

34 KOMENTARJI

  1. Strinjam se z zapisanim. Vsak kristjan bi moral sam vedeti, kako ravnati v takem primeru, brez nekega rompompoma in kvazisvetniškega ekshibicionizma.
    Ne strinjam se edino z zapisom o svobodni volji, kar pa ni bistvo teme. Zato o tem morda kdaj drugič, če bo priložnost.

  2. Za tiste, ki ne vedo, Christopher ima brata Petra, čigar življenjska zgodba se je na določeni točki spre-obrnila v čisto drugo smer, a vendar je Peter prišel do pomiritve z bratom.

    http://www.dailymail.co.uk/news/article-1255983/How-I-God-peace-atheist-brother-PETER-HITCHENS-traces-journey-Christianity.html

    Peter je tudi avtor knjige Rage Against God, ki sem jo te dni naročil preko Book Depository (podobno Amazon.com, le da brez poštnin)

    http://reformsi.blogspot.com/2010/04/peter-hitchens-besnenje-proti-bogu.html

  3. Preveč cigar je skadil naš Christopher. Ah, ti spreobrnjeni trockisti! Kljub temu zna biti možakar kar zabaven, četudi mi njegov občasno primitivni scientizem/ateizem ni pri srcu.

  4. Res? Ne verjamem. Bog je postavil pogoje, ki jih v stanju padle človeške narave nihče ni zmožen izpolnjevati. Ravno zato je potrebna milost. 🙂

  5. Ne. Ni res. Če je Bog postavil tako visoke pogoje, se je brezveze sploh truditi, ker jih ni mogoče doseči.

    Torej – smo si ljudje postavili previsoke pogoje. Ker je tudi nesmiselno, da bi nam Bog postavil take pogoje, da jih ne bi mogli izpolniti.

  6. Jaz se pač ravnam po Adornovem izreku: “Bruno v lastnem očesu je najboljše povečevalno steklo.” Ampak negativna dialektika je pretežka, ka-li?

  7. @Franci: “Kajti noben človek se ne bo opravičil pred njim z deli postave, kajti postava nam le omogoča, da spoznamo greh.” (Rim 3,20)

  8. Ti Carlos se držiš samo tega, da misliš, da boš s citiranjem in tujkami naredil vtis.

    Edini vtis, ki ga narediš, pa je, da si blefer.

  9. Dizma, kaj mi hočeš povedati?

    Pa še to. Psihologija danes ugotavlja, da prevelika pozornost na “grehu”, dosega, da ga dodatno ustvarjamo oziroma po nepotrebnem trošimo energijo.

    Usmerjati se moramo v nasprotno – in bomo tudi dosegli dobre rezultate. Samo ne v smislu, da nikoli nismo dovolj dobri.

  10. Franci, kokolo, naj te pogladim po razmršenih laseh. Franci, povej mi, zakaj se zatekaš k napadom *ad hominem*? Carlos je “blefer”, Franci? Franci, a se te morda loteva obup? Franci, zakaj bi hotel delati vtis nate? Franci, povsem jasno mi je, koliko je ura. Nobenega vtisa nate mi ni potrebno delati. Mi pa gre rahlo na smeh.

  11. In potem ti meni očitaš ad hominem. Ti pa ne moreš ne, da bi kar naprej uporabljal besedo kokolo.

    Pa še to ti moram povedati – potem, ko si ti sam razkrinkan, da uporabljaš izključno napade ad hominem, tvoje obtoževanje v stilu “primite tatu”, ne deluje.

    Ja Carlos. Ti si blefer. Zato pa se zatekaš k tujkam in podobnemu in misliš, da boš izpadel pameten.

    Izpadel pa si en blefer in to te boli – še posebej, ker sem to javno izpostavil.

  12. Kokolo je pa ja prijazna primorska narečna beseda, ki izraža naklonjenost do subjekta, ki mu je namenjena. Kokolo, kokolo ni nikakršen *ad hominem*.
    A tisto “primite tatu”, to si pa pobral iz Demokracije ali Reporterja? Veš, Franci, kokolo, ti priporočam branje klasikov slovenske literature. Na ta način si boš pridobil bogatejši besednjak.
    Nekam jezen, nestrpen, obupan postajaš, Franci? Čemu? In neskončno, že skoraj dolgočasno se ponavljaš. Pa še to ti prišepnem na uho, kokolo: argumente tipa “ti si X”, “ne, ti si X”, “o, ne, v resnici si ti X” … sem pustil v otroškem peskovniku pred kakimi tridesetimi leti. Če pa so tebi tako pri srcu, sem ti v svoji neizmerni dobroti pripravljen posoditi tudi kanglico in lopatko. Mogoče ti ju celo kupim.

  13. Ne izmikaj se. Vsak lahko prebere in se prepriča, da si ti prvi, ki je začel z ad hominem, potem si pa moral na silo nekaj najti pri meni, da bi me lahko obtožil. Ampak, če boš ponavljal besedo kokolo, boš kvečjemu potrdil to, kar sem napisla.

    In če misliš, da boš s fintami iz iste kategorije, kot z uporabo tujk naredil vtis, se motiš.

    Ti raje beri kakšno bolj optimistično literaturo – po možnosti tujo – slovenska je preveč zamorjena.

    Začni recimo z Robertom Kiyosakijem.

    Pa tvoja kvazi psihologija tudi ne deluje. Ti si obupan in zdaj s sarkazmom poskušaš to prikriti. Ne bo ti uspelo.

    Pa, da še sedaj nisi prebolel otroških travm. Jaz kot eden najboljših psihologov ti pri tem lahko pomagam.

  14. Franci, nisi samo obupan, ampak tudi jezen! Jezen si na Carlosa, jezen, da obstaja, jezen, da te je sprovociral in si dobro uro ali več porabil za klamfanje, za katero globoko v sebi dobro veš, da vsaj mene ne bo niti prepričalo niti vznemirilo (medtem ko moj namen nikakor ni bil prepričevanje tebe ;)) Jeza pa, kot veš, škodi zdravju in lepoti. Vse prelahko, vse prelahko!
    Zdaj pa se ti moram žal opravičiti, kokolo: tudi Carlos si mora služiti kruh in napisati še kaj tehtnejšega, kot pa je mahanje z rdečo cunjo 😉 Zate je pa itak čas za nina nana. Čavči! Za lahko noč naj te pa prekriža mamica, jaz te spričo svoje žlehtnobe ne bom 😉 Jutri se pa spet vidimo, če bom seveda pri volji.

  15. Carlos, tvoja kvazipsihoanaliza pač ne deluje.

    Sam pa ves čas dokazuješ, da si jezen in obupan, saj ne moreš brez tega, da bi napadal ad hominem. Zato pa izgubljaš čas z mano.

    Jaz vem, da tebe ne bo nič prepričalo, ker si zagrizen komunajzer. Bo pa ljudstvo, ki to bere z lahkoto videlo, da ti nič ne argumentiraš, ampak samo kvasiš neumnosti.

  16. @Franci, Božji pogoji so bili z bibličnega zornega kota postavljeni tedaj, ko jih je človek še lahko izpolnjeval in se nikoli niso menjali. Seveda je nenehno zapikovanje v grehe, kar zahteva ali vsaj srčno priporoča sv. rimsko – katoliška cerkev (spraševanje vesti), kontraproduktivno, zato je potrebna zdrava mera. Kar rečejo psihologi, ni vse res, saj je skoraj toliko psiholoških šol kot psihologov.

    LP 🙂

  17. Sicer pa mojster Goldberg z revije The Atlantic glede Hitchensa in molitev sporoča: “I can say that he does not care one way or another what you do or think or pray, but on behalf of myself and the entire team here at The Atlantic let me just say, go fuck yourselves.”

  18. Res je, da ni vse res, kar pravijo psihologi in še dolgo ne bo, kajti psihologija je še zelo mlada veda v primerjavi s kakšno naravoslovno. Poleg tega je človekova podzavest tudi še dolgo ne bo raziskana toliko, da bo zanesljivo.

    Ena stvar je pa sigurna. Tisto, čemur posvečaš več pozornosti, tistega več vidiš in tudi precej večja je verjetnost, da se ti bo zgodilo točno to, kot pa sicer.

    To je tudi deloma v nasprotju z odpuščanjem grehov. Takrat, ko ti Bog odpusti greh, si moraš odpustiti tudi sam, sicer si spet postavljaš višje cilje od Boga.

  19. Franci očitno ni prebral Freudovega teksta z naslovom “Vprašanje laične analize”, kjer Mojster jasno pokaže, kakšen nesmisel je izraz “podzavest”. Ampak je pa silno popularen v vulgarni newageovski literaturi in raznih ženskih časopisih, ki jih morda prebira Franci? Hja, nekaj bo na tem. Ampak, hudiča, mu moram vse prinesti na krožniku?

  20. Seveda spet misliš, da boš z blefiranjem kaj dosegel? S tem si že povedal, da si en veliki blefer. Pa ravno on in Jung sta znana kot pionirja na tem področju – o pomembnem vplivu podzavesti.

    In zdaj ti misliš, da boš z navajanjem Freduovega besedila, ki dejansko govori o takratnem odnosu navadnih zdravnikov do psihologije.

    Pa še marsikatere strokovnjake si zdaj proglasil za newagevce. Po tvoje je torej NLP, ki stane kar precej denarja in podjetja pošiljajo na tečaj zaposlene, da bi izboljšali sposobnosti, ena newagevska neumnost.

    Seveda še nisi odgovoril, kateri izraz bi moral uporabiti, če se že imaš za takega poznavalca. Sploh ob dejstvu, da slovenščine niti ni poznal.

  21. Žalibog, nimam pri sebi omenjene knjige v slovenščini, pa naj zadostuje citat iz originala “Die Frage der Laienanalyse”, kjer se pokaže, kako malo Franci o teh zadevah v resnici ve (str. 30):
    Hipotetični spraševalec pravi: “Ich will nicht leugnen, aber ich glaube, ich verstehe Sie endlich. Was Sie Ich heißen, ist das Bewußtsein und Ihr Es ist das sogenannte Unterbewußtsein, von dem jetzt so viel die Rede ist. Aber Aber wozu die Maskerade durch die neuen Namen?”
    Freud odgovarja: “Es ist keine Maskerade, diese anderen Namen sind unbrauchbar. Und versuchen Sie nicht, mir Literatur anstatt Wissenschaft zu geben. Wenn jemand vom Unterbewußtsein spricht, weiß ich nicht, meint er es topisch, etwas was in der Seele unterhalb des Bewußtseins hegt, oder qualitativ, ein anderes Bewußtsein, ein unterirdisches gleichsam. Wahrscheinlich macht er sich überhaupt nichts klar. Der einzig zulässige Gegensatz ist der zwischen bewußt und unbewußt. Aber es wäre ein folgenschwerer Irrtum zu glauben, dieser Gegensatz fiele mit der Scheidung von Ich und Es zusammen.” (Če Franci ne razume nemško, “das Unbewusste” je “nezavedno”.)
    Pa še navedek o “podzavesti” iz Freudove biografije izpod peresa Petra Gaya: “when it is employed to say something ‘Freudian’, it is proof that the writer has not read his Freud.”
    Pa, saj je s tem vse povedano. Strokovnjak(i), my ass. “Wahrscheinlich macht er sich überhaupt nichts klar.”

  22. Carlosa zelo boli, da sem ga v večini primerov argumentirano sesul.

    Zato se neizmerno trudi, da bi me s takimi iz konteksta iztrganimi citati diskreditiral.

    Bistvo besedila, iz kjer je potegnil to, je v tem, da debatira predvsem z ameriškimi zdravniki, ki so hoteli imeti monopol tudi pri psihologiji. Freud pa je to zavračal in trdil, da ni treba imeti zdravniškega znanja za pri psihoanalizi.

    Pa seveda zraven tudi citira v nemščini in ne v angleščini – ker dobro ve, da precej več ljudi zna angleško kot nemško.

    In zdaj bo naredil celo znanost iz besede “podzavest” oziroma “nezavedno”, da bi ja druge prepričal, kako nič ne vem.

    Torej – z drugimi besedami – beseda podzavest je čisto sprejemljiva, saj v praksi pomeni isto, kot nezavedni um.

    Sploh pa se razvoj psihologije ni končal s Freudom in Freudizem tudi ni edina smer psihologije. Večina Fredudovih ugotovitev je bila kasneje ovržena. Zato mi res ni treba poznati vsega od Freuda.

    Seveda sem psiholog in moje glavno delo je na področju izobraževanja in učenja mehkih sposobnosti (angleško soft skills), in tu je Freud v glavnem neuporaben.

  23. In seveda ponovno zatekanje k taktiki izmikanja. In seveda je Freud pisal v nemščini, ker je bil, glej no, glej, to njegov “materin” (in očetov) jezik, tako kot večine avstrijskih Judov. Kot sem že omenil, je besedilo na voljo tudi v slovenskem prevodu in si ga more prebrati vsakdo, ki ga stvar zanima.
    Kaj smo torej nesporno dokazali: 1) Franci ne loči nezavednega od “podzavesti” oziroma mu ni bilo (ali še vedno ni jasno), da slednje ni nikakršen koncept; 2) Franci ne le da ne “pozna celega Freuda”, pač pa niti njegovih najosnovnejših konceptov ne, 3) Franci vselej, ko mu je dokazano, da se nekje moti, a) tisto razglasi za nepomembno, čeprav je bil poprej trdil drugače; b) še naprej “ad nauseam” ponavlja dokazano zmotno trditev. Zgled a): Franci: “Pa ravno on in Jung sta znana kot pionirja na tem področju – o pomembnem vplivu podzavesti.” -> Carlos dokaže, da je Franci v zmoti -> “Večina Freudovih ugotovitev je bila kasneje ovržena. Zato mi res ni treba poznati vsega od Freuda.” (Kot rečeno, smo pa pravzaprav dokazali, da Franci ne pozna nič “od Freuda”, razen cenenih posplošitev.) Zgled b): Franci trdi, da je Freud uporabljal besedo “podzavest” -> Carlos citira Freuda, ki trdi ravno nasprotno -> Franci: ” Torej – z drugimi besedami – beseda podzavest je čisto sprejemljiva, saj v praksi pomeni isto, kot nezavedni um.” 4.) Franci ne zna nemško, rad se pa poslužuje “copy-paste” tehnike.
    No, rad pa verjamem, da je Franci strokovnjak za “mehke sposobnosti”. Njegove so nedvomno povsem zmehčane, tako kot že preveč uležana jabolka.

  24. Tipična reakcija levičarjev, ko izgubljajo v debati:

    1. Zelo pogosta reakcija, ki se zgodi, je, da se prelevijo v pikolovske lektorje in iščejo slovnične napake.

    2. Redkejša reakcija, katero je uporabil Carlos, je, da je postal en fanatičen lingvist, in se je že enkrat prej usajal čez mojo slovenščino, danes se usaja čez drugo izrazoslovje.

    3. Kakršna koli druga metoda poskušanja spremembe teme. Včasih napad ad hominem, včasih obešanje na relativno nepomembne detajle in poskus obrniti pozornost na to itd…

  25. Pa si poglejmo bistvo.

    1. Nemščino sicer poznam, vendar je zaradi tega, ker je ne uporabljam dosti, ne poznam dovolj, da bi lahko razpravljal o nemških besedilih – še posebej pa, če se govori o kakšnih čisto jezikovnih zadevah.

    2. Zato ker ne poznam dovolj nemščine, lahko le sklepam, da je problem v nemščini podoben kot v angleščini. Beseda subconscious (podzavest) označuje več zadev, zato se jih v akademskih krogih raje izgonejo in napišejo – tega tudi Carlos ni vedel – unconscious mind (nezavedni um).

    V splošni vsakodnevni govorici (in tudi v new age literaturi) se uporablja izraz subconscious.

    To je Carlos prebral na wikipediji.

    3. Vemo pa, da ni nujno, da ena beseda v enem jeziku opisuje natanko tisto, kar opisuje sopomenka v drugem jeziku. Npr. beseda težko se v angleščino (v različnih kontekstih) lahko prevede kot – heavy, difficult ali tudi hard. Angleška beseda hard pa lahko v različnih kontekstih pomeni trdo ali pa težko.

    Beseda podzavest v slovenščini nima tega problema – vsaj ne po SSKJ-ju. Je pa ravno obratno. Beseda nezavedno/nezavedni ima lahko več različnih pomenov.

    In ja. V slovenščini brez težav uporabljamo izraz podzavest. V resnici je ravno obratno. Beseda nezavedno je pogosteje uporabljena v new age besedilih, kot sicer.

    Se pa vidi, da Carlos dejansko nima pojma. Besedilo načrtno citira v nemščini in ga ne prevede v slovenščino – še dobro, da imamo google reader.

  26. Če govorimo o njegovi lažnivi obtožbi.

    1. Izrazoslovje pa res ni noben osnovni koncept Freuda.

    2. Nikoli nisem najprej trdil, da je ena stvar pomembna, potem pa ne. V pomembno jo je poskušal vedno povzdigniti Carlos, sem mu pa enkrat celo nasedel in se spustil v debato v tem. V takem primeru fanatiku res ni težko najti enega detajla, kjer bi se zmotil.

    3. Carlos iz konteksta iztrga to, kar napišem in načrtno prikaže drugače, kot sicer.

    a) Freud in Jung sta res bila prva, ki sta bistvo postavila v podzavest oziroma v nezavedni um. Ta del ni bil ovržen, ampak potrjen.

    b) Freud je poleg tega veliko pisal še o marsičem drugem. To drugo pa je večinoma ovrženo. To pa še ne pomeni, da je vse ovrženo. (logika Carlosu dela težave)

    To, ali se nekaj reče podzavest, ali nezavedni um – pa ni osnova, ampak zgolj Freudova kapirca. Še posebej zato, ker bistvo besedila, kjer je to omenjeno, sploh ni o izrazoslovju, ampak o tem, kdo lahko izvaja psihoanalizo – ozriroma, ali moraš imeti znanje klasične medicine za to, ali ga ne potrebuješ.

    Torej – se je izkazalo, da je Carlos spet obupan, ko sem mu sesul vse, kar pravi – in me bedno poskuša na podlagi ene par iz konteksta iztrganih izjav – zatreti.

  27. Zame je ta razprava že zdavnaj končana. Resnično pa mi je žal tistih, ki imajo opravka s Francijevimi zmehčanimi sposobnostmi, s katerimi se hvali. Mogoče bi bilo pametno opozoriti vse tiste, ki zanje tratijo svoj (ali davkoplačevalcev) težko prisluženi denar, s kakšno kvaliteto pravzaprav poslujejo. Iz mehkih jabolk je najbolje skuhati čežano, če pa se tako zmehčajo, da zgnijejo, pa sodijo le še na kompost.

  28. Zate Carlos je razprava končana, ko izgubiš argumente.

    To dokazujejo tudi tvoji bedni poskusi norčevanja iz mojega učenja. Da ti bo še težje pri srcu, ti lahko povem, da kar dobro služim in so stranke z mojimi storitvami nadvse zadovoljne.

    Boleče je za Carlosa, ki je sam sebe tako smešno razgalil. Mislil je, kako me bo fajn diskreditiral na uporabi ene besede, pa se je uštel do konca. In je izpadel kot nekdo, ki je tako obupan, da si na vsak način želi mene diskreditirati – in mu je spodletelo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite