Ali naj kaj rečem?

novak_zidansekMislim, da moram. Že zaradi spoštovanja do tolikih odmevov in ljudi, ki so jih napisali, kot odmev na moj članek, Ostali smo si zvesti, v Časniku, pa tudi, da dodatno pokažem vsaj na kakšen razlog za svoja mnenja. Ob tem pa cenim prizadevanje Marka Zidanška, da bi ne nek način, kot predsednik, vsaj malo utrdil ugled sedanji SLS.

Ponovim naj obžalovanje nad tem, da je SLS  Marjana Podobnika sploh nastala. Čemu, ko smo krščansko demokracijo vendar že imeli – najprej pod vodstvom Lojzeta Peterleta in potem Andreja Bajuka. Gotovo pomanjkljivo, morali bi jo izboljšati, ne pa deliti ter uničevati. In ko smo bili nekaj časa razdeljeni, sem se  močno trudil, da bi se na nek način spet združili. Končno je to uspelo, a kaj ko delovanje ni uspevalo. Njen predsednik Franc Zagožen je že takoj na začetku samovoljno sklepal dogovore s starimi komunisti in se ravnal po njihovi meri. S tem je prekršil skupen dogovor o delovanju. Bajukovo geslo, »beseda velja« in potem poštenost, ki je bila lastna krščanski demokraciji, je bilo prekršeno in nastalo je vprašanje kako naprej, kaj storiti? A. Bajuk ter L. Peterle sta imela eno samo možnost – odstopiti in se vrniti nazaj v krščansko demokracijo. Seveda, brez prostorov, brez premoženja, brez članstva ter imena, vse to je bilo vloženo in je ostalo v skupni stranki. Tam so ostali tudi avtentični nasledstveni dokumenti, toda ali so še veljavni? V vsebinskem smislu gotovo niso.

O vseh teh spremembah sem kaj več napisal v knjigi Treba je povedati (izdala založba Družina,2015).

Moram pa dodati vsaj nekaj posebnosti, ki so bistveno vplivale na moj odnos do vseh teh zapletov. Bil sem živa priča dogodkom, ne kot funkcionar, ampak kot pripadnik avtentične slovenske krščanske demokracije (SKD). Najprej sem aktivno sodeloval pri naporih za združitev obeh strank, SKD ter Podobnikove SLS. Ko je bilo razvidno, da združena stranka ne bo ostala v okviru krščanske demokracije in je A. Bajuk ustanavljal novo stranko, z mislijo na avtentično SKD, čeprav z novim imenom, sva se s prijateljem dr. Andrejem Capudrom predčasno vrnila z dopusta na Cresu, da bi sodelovala pri obnovi. Novi stranki sva ostala zvesta vse do danes, ko jo vodi Ljudmila Novak.

Posebnosti je kar nekaj: Ko je SLS bila samostojna in celo v vladi, se je obnašala, vsem na očeh, pretirano razkošno, daleč od načel SKD. Ob združevanju je SLS kljub temu imela dolgove – s prihranki, ki smo jih imeli pri SKD, skupaj s prostori in še s čim se je nekoliko opomogla. V svojih rokah je imela veliko javnih služb, medtem ko smo bili člani NSi na vseh koncih odrinjeni. Članstvo v SLS je, vsaj nekaj časa, imelo velike prednosti tudi za razne druge zadeve – o tem bi moral kdo izmed njih kaj več povedati.

Ob vsem tem je važno še nekaj. Ko je NSi izpadla iz parlamenta in bila neke vrste cestni revež, celo brez listin, ko so celotno družbeno – politično življenje SLO vse bolj obvladovale stare strukture, izhajajoče iz komunizma, je L. Novakova prirejala srečanja o vrednotah, o pomembnosti družine, odgovornosti v javnem in zasebnem življenju, o državljanskih dolžnostih, o vsem kar je potrebno za urejeno družbo in državo, smo lahko videli, kaj pomeni skrb in delovanje za dobrobit države. Sam sem se udeleževal teh srečanj – bil sem celo v Laškem, na Ptuju in še kje. Toda nikjer nisem srečal funkcionarjev SLS. Poleg tega, saj veste, so se nekateri vmesni predsedniki Podobnikove SLS izrecno odrekali krščanski demokraciji. Z vso to prtljago se je težko vrinjati med krščanske demokrate.

Te stvari omenjam, ker sem bil s strani funkcionarjev SLS javno nagovorjen, (M. Zidanšek v Časniku) in v Družini (A. Umek), češ da se motim. Glede listin bodo ustrezne službe ugotavljale kako in kaj, a pomembna je vsebina – življenje se odvija z vsebino.