F. Feltrin: Ali Levica res ruši slovensko gospodarstvo?

foto: Die Linke in EuropaKo je bil Marjan Šarec imenovan za predsednika vlade in je suvereno sestavljal vladno ekipo, sem bil prepričan, da je človek, ki ve, na kakšen politični parket se je podal. Tak vtis je s svojimi nastopi sporočal javnosti. Ko pa je pričel iskati in sestavljati parlamentarno večino in nato ministrsko ekipo, se je moje upanje sesulo v p(st)rah. Verjeti v ljudi, ki jih je izbral, v strankarske liderje, kateri so v vlogah ministrov pred tem štiri leta stali med vrati s klobukom v roki, za katere se ni vedelo ali prihajajo ali odhajajo, pač ni mogoče, še manj pa jim vsaj malo zaupati.

Jim je pa zaupal predsednik vlade dr. Miro Cerar, bolj kot si je javnost mislila. Saj je ministrom, s svojim odstopom tik pred iztekom mandata, podaljšal čas, da so lahko pospravili svoje kabinete in zaposlenim z mandatom uredili dokumente za redno zaposlitev. To je tudi eden od odgovorov na  vprašanje, zakaj se je državna (javna) uprava v času Cerarjeve vlade povečala z okoli 16 tisoči novimi zaposlitvami.

Zdi se mi, da novega predsednika vlade Marjanu Šarcu politični škornji, komaj je z njimi zakorakal, že žulijo. Kako tudi ne? V njih so še vedno skriti aduti starih političnih »mačkov« levičarjev. Levica pa je vanje dodatno podtaknila gnilo jajce komunistične preteklosti – nacionalizacijo. Ali po domače rečeno – krajo privatne lastnine. Tako so se pač javno izrazili koalicijski podporniki sedaj že imenovane slovenske vlade. Zakaj so njihove zahteve zapisane v koalicijski pogodbi, naj javnosti pojasni novi mandatar Marjan Šarec.

Seveda so se v strahu in burno na to odzvali slovenski podjetniki in gospodarstveniki in tudi slovenska javnost. In tudi tista, ki je na volitvah 3. junija letos dala svoj glas Levici. Se pa sprašujem, kje je in kaj počne pri tem druga veja oblasti, ki čuva red in ustavno zakonitost.  Poslanci Levice so s svojimi izjavami grobo (verbalno) posegli v 33., 67. in 74. člen Ustave RS, vsekakor bolj kot pa Andrej Šiško, katerega ekstreme državljani že leta poznamo. Kje so pri njegovem delovanju, ki ni od včeraj, bili obveščevalni in varnostni organi RS, pa mora odgovoriti vlada in vladni organi. Še posebno to velja za tiste visoke vladne uslužbence, ki so delovali v Cerarjevi vladi in sedaj zasedajo ministrske kabinete v tudi v novi vladi.

Prepričan sem, da je Andrej Šiško javnosti predstavil zamaskirane »zombije« na zahtevo starih in novih vladnih politikov, da se je pozornost javnosti preusmerila od izjav Levice in njenih zahtev iz koalicijske pogodbe. Če sodimo po TV posnetku, je »garda« Andreja Šiška namenjena bolj v strašenje javnosti, kot pa je šlo za resen postroj izurjene in urejene paradržavne vojske. Šalo na stran. Da je taka organizacija po naši ustavi in kazenskem pravu prepovedana, je jasno. Zato imamo v Sloveniji tretjo vejo oblasti, policijo in sodišča. To je njihovo delo!

Bolj kot Šiškovi »gardi« me skrbi Levica in njeni podporniki. Današnji propagandisti, ki sanjajo o komunističnem raju, živijo s plačo in bonitetami poslancev in še z vrsto drugih ugodnosti, ki jih njihovi podporniki praviloma nimajo. Večina njihovih volivcev, ki sledijo njihovi sladki javni propagandi, da bodo vsem zgradili komunistični raj že na zemlji, lahko to le sanjajo. Teh sladkih besed smo se malo starejši državljani nekoč že naposlušali, vendar tega raja nikoli nikjer ni bilo in ga tudi nikoli ne bo. Dokazano empirično!

Naj spomnim naslednje. Pred leti smo v času pouličnega razgrajanja poslušali geslo sedanje tovarišice poslanke Levice: »Poslance na minimalce/minimalno plačo«. Ko se je usedla v poslansko klop, je svoje geslo odvrgla v pozabo. Rada bi pa vzela vsem nam, ki smo v potu svojega obraza postali uspešni obrtniki ali gospodarstveniki, in vsem, ki smo s svojimi prihranki in odrekanji priskrbeli udoben dom za svoje otroke. In danes še upam, da smo dovolj prihranili tudi za zadnja leta našega življenja.

Lahko se vprašamo, zakaj je pet koalicijskih partnerjev (strank) pristalo, da so v koalicijsko pogodbo vnesli tudi radikalne zahteve šeste partnerice Levice? Zanimivo je, da je vsebino koalicijskega programa, še preden je bila potrjena vladna koalicija v Državnem zboru, javnosti pojasnila Levica, ki se sicer razglaša za opozicijsko stranko, ki to v resnici ni. To vlogo je Levica prevzela, da bo razbijala močno opozicijo in vse morebitne njene amandmaje in zakonske predloge, ki bi Slovenijo obrnili v smer novega razvojnega cikla in zaustavili beg mladih slovenskih možganov v tujino. To vlogo, zaustavljanja in poniževanja naprednih idej, ki nastajajo v  tako imenovanih desnih strankah, je Levica igrala že v preteklem mandatu Državnega zbora.

Prepričan sem, da take neumnosti, kot je ponovna nacionalizacija, lahko govorijo samo ljudje, poslanci Levce, ki v življenju še niso ničesar ustvarili. Ali pa želijo v ljudeh vzbuditi zgolj strah in trepet pred tistimi, ki jim dajejo kruh, v javnosti pa jih označujejo za grde kapitalisti.

Levica naj najprej poskrbi, da bodo zaposleni v državnih podjetjih in organizacijah plačani po delu. Kako so plačani delavci v javnem sektorju in kako se z njimi ravna, je v pristojnosti vlade, posredno pa ima seveda vpliv tudi Državni zbor, kjer se sprejema delovnopravna zakonodaja. Zato ne poznam tehtnih razlogov, da Levica pljuva po privatnih podjetjih, še posebej po paradnih konjih slovenskega gospodarstva, kjer so zaposleni praviloma tudi dobro plačani. Razen seveda, če niso v ozadju revolucionarni cilji, ki smo jih bili v preteklem stoletju deležni v izobilju.

Kljub vsem izrečenim besedam ”levih” sem prepričan, da bodo še kako branili svoje privilegije. Prepričan sem tudi, da se bo juha, ki so jo skuhali ohladila. Kar se zadnje dni tudi že dogaja. Žal pa se zaenkrat še ne bo zgodilo, da bi za svoja ravnanja kot politiki odgovarjali, kar bi po ustavni ureditvi zaradi groženj z nacionalizacijo in vznemirjanja javnosti morali.

Foto: Die Linke in Europa