Ali levi fašizem v resnici obstoja?

17

Avtor: Gašper Blažič.

Se še spomnite, drage bralke in bralci, koliko hrupa je pred skoraj dvema mesecema dvignil shod Zbora za republiko na ljubljanskem Kongresnem trgu? Med govorniki – resda samo preko videozveze – je bil tudi tedaj še premier Janez Janša, ki je v svojem nagovoru omenil tudi t. i. levi fašizem in naštel tudi konkretne primere. No, Janšo bi skoraj lahko obtožili plagiatorstva, saj sintagma »levi fašizem« ni njegova iznajdba, pač pa so jo iznašli tisti, ki sami spadajo v sfero levega fašizma.

Nekaj je jasno: če Janševa definicija levega fašizma ne bi zadela v polno, bi verjetno ostala povsem neopažena. Tako pa so tisti, ki so se v tem prepoznali, naknadno kar sami dokazali, da levi fašizem čisto zares obstaja. Kasneje je sicer prišla pričakovana poteza – izglasovanje konstruktivne nezaupnice in postavitev nove (ultra-leve) vlade, medtem ko se je Janša umaknil v politično »ilegalo«. A to še zdaleč ne pomeni, da ga bodo njegovi nasprotniki pustili pri miru. Dokaz za to je tudi včeraj objavljena informacija o dokončni izključitvi Janeza Janše iz slovenske podružnice PEN.

No, vse skupaj bi verjetno ostala še ena epizoda v zgodovini lustracije, ki jo po vrnitvi na oblast izvaja tranzicijska levica. Seveda če ne bi v obrazložitvi izključitve natvezili nekaj ideoloških in povsem izmuzljivih puhlic, ki bi jih morda pričakovali kvečjemu v času komunističnega režima. Toda to je zgolj vrh ledene gore – tisto, kar nas more skrbeti, pa se skriva v službeni korespodenci med vidnejšimi člani PEN, ki so tudi poskrbeli za najbolj razvpit primer lustracije (to korespodenco je objavil Požareport). Vsebina jasno kaže na to, da PEN oz. Društvo slovenskih pisateljev že dolgo časa ne opravlja pomembne civilnodružbene vloge iz časa slovenske pomladi. Spomnimo: ko je v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja vodenje DSP od Toneta Partljiča (velikega prijatelja Milana Kučana in kasnejšega poslanca LDS) prevzel novorevijaš, sedaj že pokojni Rudi Šeligo, je DSP odločno nastopil v prid slovenske pomladi ter širjenja prostora svobode. Hkrati pa je društvo odigralo aktivno vlogo pri graditvi nove države Slovenije.

A vendar je sedanja kadrovska zasedba DSP zgolj samo še senca samega sebe. Sindrom egiptovskih loncih mesa je bil v zadnjih letih očitno premočan in se je širil kot virus. Spomin na slovensko pomlad je ugasnil, na njeno mesto so znova stopili demoni revolucionarnih izročil z vso totalitarno simboliko. In predvsem – miselnostjo. Forma mentis totalitarizma se je očitno prebudila iz spanja. Pravzaprav je zanimivo, kako se lahko antipatija do določene osebe, kot je denimo J. J., hitro pomeša s floskulami o neoliberalizmu, šovinizmu, itd. Besednjak, ki je zelo prepoznaven in ga največkrat najdemo v kakem gnezdu na Metelkovi. Za zdaj je bil edino dr. Andrej Capuder tisti, ki je inkvizitorjem rekel »Nehajte. Dovolj je.« In protestno izstopil. Kje so ostali? Namreč, prav v teh dneh se spominjamo Kristusovega trpljenja. Od Jezusovih apostolov je bil pod križem samo Janez. Kljub temu pa ni vse tako črno. Namreč, če je v tej zgodbi kaj pozitivnega, je to, da so maske dokončno padle. Tisti »eksorcisti«, ki so »princa teme« kot kakega hudega duha izganjali iz Pena, so morali sneti krinko, njihov besednjak pa je sedaj na ogled vsem državljanom, da se na lastne oči prepričajo, da je v deželi Slovenski, če parafratiramo Shakespeara, resnično nekaj gnilega. Če bi v raznih združenjih literatov zavladale zgolj mediokritete, bi to še nekako prenesli – tako pa so predvsem borci za rente, med njimi celo takšni, ki so v času prejšnjega režima hlapčevali komunistični tajni policiji. Ko se mora namreč nekdo na stara leta soočiti z lastno preteklostjo, lahko le-ta postane hudo breme in prebudi star refleks branilca revolucionarnih izročil. Če je treba, tudi preko trupel.

Pomenljivo je, da se je to zgodilo tako rekoč v času pohoda tranzicijske levice na oblast. Slovenija se namreč vse bolj približuje ciprski finančni katastrofi, zaradi česar bomo lahko morda v kratkem našemu finančnemu sistemu posadili ciprese, medtem ko nas novi, pravzaprav prenovljeni stari oblastniki prepričujejo, da je vse v najlepšem redu in da samo popravljajo, kar je »zašuštrala« vlada J. J. Glavna preokupacija »šiviljske premierke« pa je predvsem obračun z novinarji, ki si upajo kaj več kot zgolj poslušati in zapisovati piarovsko čvekanje na tiskovnih konferencah. Kar je samo še eden od številnih obrazov vedno bolj razraščajočega se levega fašizma. Po svoje je imel nekdanji kriminalist in sedaj borčevski funkcionar Mitja Klavora kar prav, ko je za lanski božič razglašal o nekakšni fašistični pošasti, ki se plazi po Sloveniji. Le da je slednjo projeciral v razrednega sovražnika in ni pomislil, da je Leviatan v resnici rdeče barve in da je borčevska zveza ena od njegovih glav. Toda pošasti je treba iztrgati srce, kot se je izrazil eden od slovenskih finančnikov – in morda bo grško-ciprski scenarij v Sloveniji celo dobrodošel za dokončno katarzo slovenske družbe. Ko bo enkrat zaropotala evropska trojka, nobena revolucionarna izročila ne bodo več pomagala.

Vir: Demokracija


17 KOMENTARJI

  1. Tranzicijska levica je že prevzela dele “takoimenovane civilne družbene sfere”: Združenje vojnih veteranov vojne za slovenije, Društvo slovenskih pisateljev,Društvo novinarjev, Društvo upokojencev, … Prevzemi se nadaljujejo. V tem procesu poteka lustracija drugače mislečih.Je odkrita in prikrita, obsežna in sega v naš vsakdan: onemogočanja nastopa v medijih,izključevanja, sovražni govor, grožnje z nasiljem,kadrovske selekcije, grožnje “nenašim” novinarjem,politični obrati,laži in sprenevedanje sta današnja stalnica .
    Ronja katera opcija je trenutno na oblasti in katera nas je pripeljala skoraj do družbenega zloma? Vaš odgovor je predvidljiv. Seveda,Janša.
    Janša je v našem političnem prostoru in daljšem času “starozavezni grešni kozel” tranzicijske levice. Žrtvujejo ga,nanj “obesijo” vse svoje “grehe” in se tako “očistijo”. Očistijo?

      • V komunističnih sistemih je paranoje veliko, posebej so vsi komunisti paranoični, ker nihče nikoli ne ve, kdo od “tovarišev” ga bo nekega dne izdal ali pospravil. Drugo pa je med drugorazrednimi, komunistom (krvnikom, zločincem) podrejenim prebivalstvom, ki ves čas prenašajo različne psihopatske pritiske in ustrahovanja. Tu je strah zdrav, ker človeka zaščiti pred naivnostjo oz. upanjem v dobroto komunista.

        Pri prvih je paraoničnost že prirojena, saj na vrh v negatini selekciji splezajo najbolj prihopatski in paranoični ( ogroženi, pretirano previdni).
        Drugi so v strah prisiljeni, ker jim samo zdrava mera strahu v popolnoma zločinskem sistemu omogoča preživetje, možnost življenja. Če pa pridejo v zdravo okolje ( kapitalizem, demokracija, svoboda), pa takoj lahko spet normalnost razvijejo. Torej njihov strah je normalen v tako bolnem okolju, je prilagoditvena sposobnost.

  2. Glede na to, da je danes Veliki petek, bi od tako razgledanega in zavednega katoličana, za kakršnega se ima Blažič, pričakovali, da bo počasil Jezusa na križu.

    Ampak ne – Blažič vneto časti nekega drugega boga, ki se imenuje Janez Janša. Poganstvo? Pred nekaj stoletji so za takšno krivoverstvo tudi sekali glave.

    Ob vsem tem pisca zgornjega pamfleta ni niti malo sram, da se ob tem loteva zmerjanja in obdelovanja z lažmi ljudi, ki ščitijo ugled Pena in zahtevajo spoštovanje listin tega združenja. Samo zato, ker je Blažičev idol ogrožen. Sprevrženo početje. Nizkotno. Nevredno odraslega človeka.

    • “Katoličanka” ugled PENa s predsednikom udbaškega počela?
      O vašem pisanju pa….. tipičen primer “levaškega” nakladnja, kaj smejo in kako naj se vedejo katoličani.
      Na Veliki petek je na križu Kristus umrlu tudi zate “katoličanka”. Pred tem je odpustil razbojniku.
      Velikonočni mir in dobro vam želim!

    • Ugled Pena so ščitili tisti, ki so sedaj izstopili.

      Udbovec je sramota za Pen in tudi ostali komunajzerji so sramota.

    • Ojojjoj, gospa katoličanka, ki drugače misli, nikar tako zagrenjeno in s toliko mržnje! Boste dobili navzdol obrnjene gube, kako bo pa to videti?!?! Pomirite se vendar, no, saj bo bolje! Saj bo bolje, saj bo, saj bo ….Grdi Janša, ja, grdi, grrrrrrrrrrrdi Janez Janša, ti grdi, grdi – ja, no, saj bo, je že bolje, ne? Saj bo, no no no…..
      Prav smilite se mi. KAKŠNA BEDA!

  3. Že dolgo današnje rdečemafijske člane imenujem zaradi sovraštva, ideološke zaslepljenosti in zla ,ki ga povzročajo osebno in celi družbi, imenujem RDEČI fašisti. Ta govor JJ je bil najboljši doslej, predvsem, ker je bobu rekel bob. Ker je imenoval komuniste v SLO 21. stl. z imenom LEVI FAŠISTI. Tu ima nešteto dokazov in argumentov. Glavni je državno korporativno gospodarstvo, ki ga je Mussolini uvedel leta 1920, naši komunisti pa so ga uvajali od leta 1970 naprej, od časa t.i. liberalizma naprej. Takrat so se odpovedali popolni sovjetizaciji gospodarstva ( nič privatne lastnine, nič trg, nič trgovcev, zgolj državne firme).
    Najdlje je šla Kitajska, ki je na ekonomskem področju popolnoma opustila regulacijo malih in srednjih podjetij ter investicij tujega kapitala. Komunizem se je ohranil zgolj v sodstvu in politiki ( monopol), kajti danes so ravno partijci najbogatejši ljudje na Kitajskem, povprečno težki nekaj milijard €. Seveda tega denarja niso pridobili ustvarjalno: z delom, znanjem, podjetnostjo – temveč kot korupcijske zneske, 40 let so pobirali kot mafija morda 20 do 30% transakcije, investicije.

  4. Fašizem ni nikoli bil nič drugega kot levica… Mussolini je bil znan ekstremni socialist…. svoj čas tudi urednik “Avanti” glasila PSI…pred zadnjimi zdihljaji je še ustanovil “Repubblica Sociale di Salo'”… po propadu fašizma se je večina črnosrajčnikov prelevila v komuniste (zato tudi druga najmočnejša povojna stranka je bila PCI… Pri nas so fašisti leta ’43 izrazito stopili na stran partizanov z vsem težkim orožjem in so bili dobroprišli, da so pomagali pri genocidu nad Slovenci…

  5. Oznaka z levim fašistom je vsaj tako legitimna kot z desnim fašistom. Poleg tega, da je fašizem dejansko levičarska (socialistična) ideologija, obstaja še en razlog.

    Levičarji zelo lahkotno obkladajo ljudi, ki se ne strinjamo z njimi s fašisti. Po drugi strani je med ljudmi fašizem ena zelo slabo definirana ideologija. Tudi v šoli se nismo kaj dosti učili o njej, razen tega, da je to slabo in da to spada pod skrajno desnico.

    Med ljudmi je znano to, da je bil fašizem en bratski režim nacizmu, da je bil tudi nacionalističen in da je preganjal Slovence v Trstu. Posledično ni težav pri obmetavanju drugače mislečih s tem, saj nikomur ni čisto jasno, kaj to je, je pa nekaj slabega.

    Dejansko pa, če pogledamo nasilne poteze levakov, vidimo, da so na las podobne, ne le potezam Mussolinijevega fašizma, ampak Hitlerjevega nacizma. Toleranca do levičarske nestrpnosti je neverjetno visoka – pozivajo lahko k pokolom drugače mislečih, pa nihče ne reagira. Na drugi strani, na drugi strani pokasiraš kazensko ovadbo s čisto lepim izrazom trenirkarji.

    Dela naših levakov so na las podobna delom fašistov in nacistov na samem začetku.

Comments are closed.