Ali je šeriat islam?

21
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Kratka televizijska izjava islamističnega voditelja iz Bruslja »šeriat je islam« bi morala zadostovati, da se Zahodnjaki nehamo sprenevedati ob srečevanju s Mohamedovo veroizpovedjo. Islam deluje kot strdek verovanj, tradicije, kulture in državne oblasti. Sprimek teh štirih elementov se razodene kot dušeči prostor, kjer ni osebne svobode za tiste, ki živijo v njem, navzven pa deluje tudi mogočno in krepko ne nazadnje tudi zaradi biološke mladosti islamskega sveta.

Dejstvo je, da islam ne velja za religijo ljubezni in miru. Musliman je tisti, ki se podvrže Bogu = Alahu, tisti, ki je njegov služabnik. V nasprotju s kristjani, ki se razumemo kot Božji otroci in dediči, so oni samo služabniki. V vseobsegajoči prepredenosti verskega in posvetnega, ki ne pozna krščanskega razlikovanja »dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega« je težko živeti, če se ne strinjaš z prevladujočo miselnostjo. Islamskemu prostoru vlada »uma«, t.j. »skupnost vseh muslimanov« za katero pa absolutno govorijo le njihovi verski voditelji, imami in ajatole. Iz naše perspektive zgleda, da vso to množico vernikov zastopa in njihovo pravovernost interpretira le najbolj glasen in radikalen verski voditelj, ki ga podpira ta ali ona dobro organizirana in oborožena skupina. Žal je tako, da v našem času tkim. »zmerni muslimani« ne najdejo načina, da bi sami ustavili njihove skrajneže, ki tudi njih same morijo s svojimi interpretacijami islama, islamskega prava in načina življenja.[1] Interpretacijo islama so monopolizirali skrajneži. Vse kaže, da so »zmerni muslimani« najprej izum resnico bežnega Zahoda, oz. so tista »tiha večina«, ki s svojo apatijo in oportunizmom v vseh časih in krajih omogoča skrajnežem, da pridejo na oblast. V Nemčiji, ki velikodušno sprejema množice iz Arabskega sveta, se že množijo pritožbe zaradi nasilja, ki ga izvajajo nad kristjani in ženami.[2] Tam se “zmerni muslimani” potegnejo nazaj in ne opravljajo svoje dolžnosti, ko njihovi bratje v veri v begunskih centrih zatirajo, preganjajo in šikanirajo svoje sotrpine drugih ver.

Islam je tudi ena od najbolj »misijonarskih« religij. Poleg klasičnih načinov širjenja idej, t.j. s prepričevanjem (oznanjevanjem) je posebnost islama, da se širi tudi z osvajanjem, tudi s »sveto vojno« (džihadom). Če so drugi načini neproblematični in za vse dovoljeni, saj sodijo v kategorijo »svoboda govora, mišljenja in združevanja«, pa je osvajanje z nasiljem nedopustno. Ničesar  namreč v islamu ni, da bi se institut »džihada« ne zlorabljal za reševanje notranjih sporov v islamskih deželah. Zaradi svojih notranjih politično-družbenih sporov, razno razni Boko Harami, Hamasi, ISisi, Talibani, itd. itn., radi razglašajo »džihad«, sveto vojno, da bi prišli na oblast. Sveta vojna deluje kot poživilo borcem, da so bolj požrtvovalni in pripravljeni umreti (deluje podobno kot zloraba narodnih čustev). Vedno in povsod pa jim gre za čisto posvetno in zemeljsko oblast, v primeru islamistov pod krinko religije. Imeti oblast je namreč bistven del radikalnih islamskih skupin in oblast je po njihovem tista, ki dejansko omogoča »pravi islam«.

Za zmago v vojnih spopadih je dovoljeno vse. Za zmago ni nič boljšega kot »zunanji sovražnik«, ki poenoti »notranjo fronto«. To logiko Slovenci poznamo na lastni koži, saj so nas komunisti učili o tem. Ko imaš zunanjega sovražnika, zamrejo notranji prepiri in se družba poenoti. Vse mora počakati, ker smo ogroženi od zunaj… Ta refleks deluje vedno in povsod, zato vsi diktatorji in vsi propadajoči režimi, da celo demokratično izvoljene vlade, poznajo ta mehanizem podaljšanja svoje oblasti. Islam pa je razglasil ves nemuslimanski svet za svojega zunanjega sovražnika in prostor, ki ga je treba za Alaha osvojiti. Zlepa ali zgrda. Zgrda gre pač hitreje in še nebesa so obljubljena vsem, ki kaj prispevajo k temu »plemenitemu« cilju, povrh opraviči še vse možne zločine.

Šeriat je ime s katero imenujemo celokupnost verskih zakonov, ki urejajo versko, družbeno in osebno življenje muslimana. V teh zakonih je tudi zahteva, da se mora islam in njeni zakoni (torej šarija/šeriat) širiti v nemuslimanski svet, ki ga je treba »razsvetliti« z vero v Alaha. Islam ne sprejema pluralne družbe, ampak sistematično stremi za 100% poenotenjem. Za dosego tega cilja zna biti tudi  potrpežljiv, saj nihče ne zahteva, da bi se dosegel takoj ali v eni generaciji. V tem primeru tudi tisočletje ne pomeni nič. In zgodovina pripoveduje, da so muslimani pri tem resnično dosledni.

Alim Hasaganić, slovenski islamist, ki demokracijo enači s tiranijo[3], na medmrežju odgovarja na »hipotetično« vprašanje o možnosti vzpostavitve šarije v Sloveniji. Pravi, da bi bilo to mogoče na štiri načine: a) z vojaškim napadom že islamske države, b) z džihadom od znotraj, c) z uporom/revolucijo kakšne družbene skupine in d) s spreobrnjenjem. Točka b je zanj »indirektna metoda«, ki je posledica »branjenja vere, časti in lastnega življenja«. Kako je s temi lepimi načeli vemo. Vero znajo braniti z bombami, čast z umori in lastna življenja z ogrožanjem življenja drugih. Vera pa, ki potrebuje bombe, da se »brani« ni vera, ampak fanatizem. Čast, ki potrebuje umor, da se vzpostavi, ni čast, ampak sprevrženost. In ogrožanje življenja drugih ni obramba, temveč napad.

Ne slepimo se, da ne bomo »dialoški« tam kjer ni sogovornika, ker se noče pogovarjati, je brezkompromisen v svojem prav in agresiven v svoji samozavestni moči. Prav tako se moramo poglobiti v miselnost mohamedanca v odnosu do drugih, pa da ne bomo naivni, poslušajmo kaj nam pravijo tisti, ki niso muslimani pa morajo živeti v družbah kjer je islam prevladujoča sila. Tudi intervju z mohamedancem Raidom Al-Daghnistanijem objavljenem v Časniku.si, lepo odkriva kako drugače razmišljajo muslimani od povprečnega Zahodnjaka in kako daleč od kristjana.

Islam je šeriat, je mirno zatrdil islamist v kamere. Islam hoče vzpostaviti svoj totalni pravni red po vsem svetu, zlepa ali zgrda, posebno zdaj, ko vidi, da je krščanstvo dokončno ostalo »brez države« in si to napačno razlaga »zmagal bom«, ker ne razume, da krščanstvo ni odvisno od zemeljskih oblasti. V soseskah velikih evropskih mest kjer muslimani predstavljajo večino, lahko že vidimo in občutimo kaj si islamisti predstavljajo kot svojo življenjsko nalogo. Policija se v teh predelih ne upa vzpostaviti državnega pravnega reda. Iz teh sosesk se pospešeno izseljujejo kristjani in ateisti, ki sicer tako radi tolčejo po krščanstvu. Tako soseske postajajo bolj in bolj muslimanske in tam v tišini trpijo diktaturo šeriatskega prava in njenih bradatih zagovornikov. V teh soseskah je konec s svobodo in sproščenostjo Zahodnega sveta, ki ga še napaja krščanstvo.

Zato bi bil čas, da države razglasijo šeriatsko pravo za nelegalno in vsak poskus, še tako majhen, da se vzpostavi »za vse zlepa ali zgrda«, tudi v kali zatrejo, kajti islamizmu vzamemo sapo, če mu vzamemo dostop do sekularne oblasti in ga tako prisilimo, da se sooči s samim seboj, da bo moral ločiti kaj je v njem praksa in tradicija arabskih nomadskih plemen in kaj je religija. Država mora razlikovati med islamom in islamizmom in ne sme iz islamistov delati mučencev, ker to niso, saj mučenec umira za svoje prepričanje, a ne škoduje drugim.

Islamizem ima v Evropi naravnega zaveznika, nekako peto kolono, ki je močna, da celo prevladujoča sila v družbi. To so vsi tisti, ki v sebi gojijo antipatijo do krščanstva, do lastnega naroda in hočejo zgraditi družbo brez Boga.  Vsi ti in laicistični zahodnjaki nasploh, težko razumejo islam in njegovo nevarnost. Sekularizem pač ne razume, da je možna totalna religiozna družba, ki se pa izkaže za močnejšo od vsake ateistične ureditve.[4]

Če hočemo ohraniti svojo svobodo in demokracijo, ki ju že tako s težavo ohranjamo, sprejemamo in se ju učimo v praksi, a vendarle omogočata naš način življenja, ki je mimogrede, mnogo boljši od vsakega možnega muslimanskega, potem se moramo nehati slepiti o »dobrem islamu« in postaviti stvari na svoje mesto, dokler je to še mogoče. Čas namreč dela za tistega, ki ima otroke. Čas dela za priseljence. Čas dela proti nam, če se ne spreobrnemo. Gremo razcefrani, razdeljeni in »pluralni družbi« naproti, kjer pa se kaže, da bomo veliko bolj živeli drug mimo drugega kakor si upamo priznati. Zgodovina uči, da je družba, ki jo razglašamo za naš ideal večinoma le kratkotrajna utvara. Obstanek družbe in civilizacije zahteva skupno platformo, ki se ne postavlja pod vprašaj. Zahod je to platformo zavrgel, ko je opustil krščanstvo. Protikrščanski ateizem pa se kaže kot nezadosten temelj družbe.

Ta hip papeževa ideja, da bi v župnijah sprejeli po eno družino beguncev ne zveni več tako »odštekano«, ker postaja očitno, da moramo priseljencem omogočiti srečanje z nami, na naši zemlji, pod našimi pogoji in jih v praksi učiti kaj pomenijo strpnost, spoštovanje in sožitje po katerih sami hrepenimo in stremimo. Dokler bodo skupaj in se bodo počutili močne, ne bodo spregledali, da jih je prav ta njihova zaverovanost vase, ki se napaja v islamizmu s katerim so prepojeni, pripeljala do odhoda iz njihovih porušenih domovin. [5] Dokler bodo skupaj bodo živeli v svojem paralelnem svetu, s svojimi zakoni in navadami, ki se kažejo kot nezadostne  v svetu v katerem hočejo odslej živeti. Tukaj pri nas,– to jim moramo dopovedati z vso oblastjo in prepričanjem – veljajo naša, demokratična, krščanska, pluralistična, razvetljenska, ateistična in še kakšna pravila. To je pač naš svet in v naš svet rinejo, zato so ga dolžni sprejeti.

Na koncu je vprašanje isto kakor na začetku: ali je šeriat islam ali ne? Vprašanje, ki ga bodo morali razrešiti muslimani sami in od odgovora bo tudi odvisno svetovno sožitje v prihodnosti. Če je odgovor islam je šeriat, potem bo prihodnost krvava, če ne, potem smemo gojiti upanje na sožitje.

Kristjani pa se moramo zavedati, da smo vedno tujci na tem svetu in da nismo odvisni od državne oblasti, ampak od našega osebnega odnosa do Troedinega Boga in od naše osebne pripadnosti Cerkvi.

———————————————–

[1] V intervjuju, ki smo ga lahko brali v Časniku je izpostavljena teza, da je pravzaprav Zahod »kriv za islamizacijo islama«. V zadnjem času pa je postalo tudi popularno trditi, da je naša civilizacija domala vse »dolžna« islamu. Nihče pa se ne vpraša zakaj je nekoč tako »napredna« kultura zaostala v vseh pogledih…

V drugem delu intervjuja (1.10.15) pa se človeku zazdi, da intervjuvanec govori bolj o svojih željah kakor o dejstvih. Če ne drugega, je bosa tista, ko trdi, da je v »islamski zgodovini namreč vseskozi obstajalo ločevanje med religijo in politiko, kar med drugim dokazujejo tudi številni medsebojno neodvisni diskurzi (teološki, literarni, politični, filozofski, etični, mistični, znanstveni, idr. (za več glejte Bauer, Kultura dvoumnosti: drugačna zgodovina islama, Krtina 2014).« Težava je pač v tem, da ti »ločeni« diskurzi ne ustvarijo prostora družbene svobode, strpnosti in sproščenosti, temveč totalno islamsko družbo.

Fatvo zoper ISis so izrekli indijski imami, ki v muslimanskem svetu pač ne igrajo prve violine.

[2] Prim. http://www.welt.de/politik/deutschland/article146926095/Polizei-will-Fluechtlinge-nach-Religion-trennen.html

[3] www.resnica-haq.com/vprasanja-in-odgovori/115-kako-vzpostaviti-sarijo-seriat-v-sloveniji.html

[4] O težavah, ki jih bo imela naša oblast s priseljenci http://www.welt.de/vermischtes/article147205763/Der-Aufschrei-einer-jungen-Polizistin.html. To je le prototip primera nespoštovanja oblasti, ker je nositeljica le-te ženska. Zato je nerazumno, če ženske nekritično in površno zagovarjajo islam saj s tem žagajo vejo na kateri sedijo. Ali pa je morda v ozadju takih feministk želja, da se vrnemo v pretekle čase moške nadoblasti?

[5] Prim: http://www.faz.net/aktuell/politik/fluechtlingskrise/viele-fluechtlinge-nach-krawallen-in-suhl-verhaftet-13829436.html. Časopisni primeri so le vrh ledene gore. Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvi in se moramo še bolj potruditi, da jih bomo tudi pravilno razumeli.

21 KOMENTARJI

  1. Glede na to, da nimamo fair nasprotnika, ampak totalitarca (kot komunisti, fašisti in socialisti), je članek razumno uravnotežen.
    Dober članek, s pravo mero . jaz počasi spreminjam mnenje, postajam nasprotnik islama in naseljevanja muslimanov v Evropi. K sreči je dovolj drugih “naprednih” narodov, ki so v zadnjih desetletjih “sočutno” in brez pameti eksperimentirati z naseljevanja muslimanov. Sedaj pa ženejo nasilje prišlekov, kot v Sloveniji mala skupina privilegiranih Ciganov (ki se ukvarjajo s kriminalom) terorizira lokalno okolje, daD si večina ljudi niti predstavljati ne zna, dokler tega strahu in terorja ne doživi. Drnovšek je pokazal kak socialist je v tej situaciji:totalni nevednež in naivnež.

    Zadnjič po ZS smo se pogovarjali z župnikom o tem problemu. Kako smo Zahodnjaki zdresirani? Name je župnik naredil vtis, ko je povedal, da je vse položnice Karitasa za “begunce” vrgel v peč.

  2. ti ljudje se nočejo prilagoditi slovenskemu, evropskemu načinu življenja, ker se jim ni treba. Nihče jih ne kaznuje za njihove izpade, ampak gre vse v kategorijo “kulturne drugačnosti”. Mi sami smo si krivi da je tako, ker to dopuščamo, in ne oni, ki “kulturno drugačnost” izvajajo. Morebitni vzpon skrajne desnice (kar se v Sloveniji ne bo zgodilo, ker 200.000 ekonomskih priseljencev, novih državljanov, praviloma voli levico, ostali pa smo razpšeni po ostalih strankah) bo le odgovor na vsiljevanje multi-kulti s strani levice in, v Sloveniji, na žalost in začuda, tudi Katoliške cerkve, ki ni imela prav nobene pripombe že pri gradnji džamije v centru slovenskega glavnega mesta, zdaj pa generalni škof odkrito poziva k čimvečji naselitvi muslimanov, da se naj bi preplašene ovčice čimbolj stisnile k materi cerkvi. Razumi kdor more.

  3. Kaj ko bi avtorja posedli skupaj z islamologom Raidom Al-Daghistanijem? To bi bilo zanimivo poslušati.

    • Naj mi ne zamerita avtor intervjuja in intervjuvanec tistega prispevka: sem ga zgolj preletela. Moj vtis: g. Raid je verjetno premlad in s premalo konkretnimi izkušnjami življenja v islamskem vsakdanjiku, poleg tega pa kot takorekoč spreobrnjenec oz. nekdo, ki se je ‘končno našel v islamu’ (še) ne vidi (ali zmanjšuje pomen) določenih pomanjkljivosti, pa še ‘profesor’ (kakšen pa bi bil profesor, ki bi poučeval nekaj, o čemer ni prepričan?) … Da ne bi narobe razumeli: tudi kakšen katoliški teolog dobro pozna doktrino in ga je lepo poslušati, pa lahko zlahka rečemo: “Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njih delih pa se ne ravnajte.” (Mt 23,3)

      Izkušnja nekdanjega našega nuncija (Farhat), Libanonca. Dejal je, da je bilo v njegovi domovini v njegovih mladih letih lepo sožitje med kristjani in muslimani – toda le dokler muslimani niso številčno ‘prevagali’.

      Če pa upoštevamo »hipotezo o kritični masi«, pa sploh ni treba čakati na ‘prevaganje’ – tistih potrebnih (če se prav spomnim) 7 %, s katerimi se lahko ustvari videz in občutek glasnosti in prevladujočega vzdušja, je precej blizu, verjetno je kje že presežen …

    • Pogovor, transparentnost, kritična vprašanja.

      Nevzet Porić se je izogibal.

      Tisti mladi dr. družboslovja, ki se je z ženo vrnil iz Singapurja na Jesenice (BTW Singapur je mešanica Kitajcev in muslimanov in ena najbolj uspešnih in strogih liberalnih držav) je šel pred tv kamere in so barvali komunistične Jesenice. Gospodovalni jeseniški SD župan se je takoj ustrašil za stolček (fevdalce takoj prepoznate po tem, da se bojijo konkurence, so ljubosumni in zavistni). Zato so novinarji tega mladega fanta, ki je pred 3leti lotil “prostovoljnega dela”, aktivizma tudi vprašali, če ima namen iti v politiko in kandidirati za župana.

      “NE”, je ostro odgovoril. Kje pa, je bil ciničen.

      Lani je kandidiral s svojo stranko in še za župana. Za malenkost je izgubil. Drugače bi imeli na Jesenicah danes šeriat, saj se brezjajčni in cagavi Miro ne bi znal hitro obrniti na policijo, da je šeriat neustaven.

      Pred 14 dnevi je bila žena tega Jeseničana v prvi vrsti (najbolj histerično, z burko) , ko so ZL socialistični aktivisti skupaj s policijo pregnali iz privatne zemlje pred Frančiškansko Marijino cerkvijo dva legitimna proti demonstranta, verjetno SDS provokatorja, s katerima je JJ potegnil spet genialno potezo.

  4. Vsaka EU država in tudi EU bi morala sprejeti zakon, da je šeriat strogo prepovedan. In da tisti, ki ga skušajo uveljaviti takoj izgubijo podeljeno državljanstvo.

    Tudi burke in hijab bi morali takoj prepovedati.

    Katera politična stranka si upa to dobro nalogo predlagati v parlamentu? Imamo slučajno po 25 letih že kakšno desno, ki ni socialistična?

  5. Ko berem o begunski in še bolj natančno o migrantski tematiki, si zmeraj rečem – evropski vladarji (izvoljeni ali neizvoljeni, ker večina vodilnih evropskih politikov nikoli ni bila izvoljena), – ti ljudje so znoreli.

    Kar se dogaja ni stihijsko, ampak je vrhunsko organizirano.

    Nihče se ne bo odpravil niti na kratko pot, če ne bo vedel, zakaj gre tja.

    Osebno sem navdušen od nekdaj nad Rusijo in mi kdorkoli lahko govori o Rusiji, kar hoče, to je bila zame ljubezen na prvi pogled.

    Izjemen narod, narod velike znanosti in velike kulture in velikega trpljenja.

    Da vstane močna in mogočna Rusija – in napišem – pravoslavna Rusija, ki jo tudi katoliška Cerkev gleda nekako postrani.

    In seveda tukaj je Vladimir Vladimirovič Putin, ki je v sredo praznoval triinšestdeseti rojstni dan, da je zmeraj v božjem varstvu in varstvu Marije Bogorodice.

    Usoda Evrope se danes piše v Siriji.

    In močna in mogočna Rusija – vem prav dobro – se iz Sirije in Bližnjega vzhoda (po tako očitnem vstopanju na vojno območje) ne bo nikoli umaknila. Prej bodo letele vse sorte bomb kamorkoli, kakor pa bi se to zgodilo.

    Berem, kaj govorijo evropski politiki, ki so znali dobro tolči po Grčiji in ostalih revnih državah, ene uboge meje pa niso sposobni zavarovati.

    Vem, kako se bodo stvari razpletle.

    Če se begunska kriza ne bo umirila, se bodo vse države, ki so proti kvotam (Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška – in tudi Romunija, Bolgarija in vse severne – Estonija, Latvija in Litva), ker Ukrajina je de facto danes že spet ruska sfera (to ni treba biti pameten, to se vidi iz vesolja), vse te naštete države se bodo zatekle v varstvo pravoslavne Rusije.

    Drugod bo pa precej pestro – japonska investicijska banka je objavila svojo študijo, kjer je povedala, da bodo begunci Nemčijo stali vsaj petindvajset milijard EUR (kajti – elektrika, voda, socialni transferji, ogrevanje, stanovanje, zdravstvo, učenje jezika, prilagajanje na delovne navade – te bo treba šele privzgojiti, vse to bo stalo dosti denarja. Kajti med njimi je le malo izobraženih, ki jih lahko takoj zaposlite, muslimanske dežele štejejo nepismene v več deset procentih, in tudi tisti, ki so pismeni, ni nujno, da obvladajo pisavo evropskih narodov – latinico.

    Ampak treba je pogledati še malo bolj nazaj v zgodovino – do prve in druge svetovne vojne. Prva svetovna vojna za evropske narode ni bila tako usodna, kar se obnove prebivalstva tiče, ker matere so še zmeraj rojevale mnogo otrok (pet, sedem, deset in več otrok), Ker so bila že odkrita nekatera zdravila, tudi smrt ni kosila med otroci tako množično kakor do prve svetovne vojne, ko je bila smrtnost 30-60 % nekaj normalnega.

    Potem je prišla druga svetovna vojna, v kateri je samo Rusija izgubila dvaindvajset milijonov ljudi (nekaj zaradi vojne, nekaj zaradi komunističnega nasilja).

    Vsi evropski narodi so bili zelo prizadeti. Da je Nemčija danes stara, je kriva druga svetovna vojna. Milijoni nemških vojakov so bili pobiti in jasno je, da niso nič prinesli k rasti naroda.

    Zgodilo se je še nekaj mnogo bolj usodnega za Evropo, kakor pa sta bili prva in druga svetovna vojna – odkrita je bila kontracepcijska tableta in uveden je bil splav iz socialnih momentov. Vse to je bilo brezplačno. In nenadoma so se otrok otepali tako na vasi kot mestu (poznam zelo dobro kmečko okolje in vem, da je zadnjih petdeset let stanje dva otroka tudi na veliki kmetiji nekaj najbolj normalnega).

    In sedaj je tukaj manjko – manjko tistih, ki se štejejo v milijonih druge svetovne vojne (ki niso bili nikoli „nadoknadeni“ in manjko tistih od drugega do petega, sedmega ali desetega otroka, ki so „izostali“ zaradi kontracepcije ali zaradi splava).

    Pred leti sem poslušal ginekologa, ki je rekel – sem naredil na teden tudi pet ali deset splavov. En sam ginekolog.

    In ko zmnožimo vse te silne številke, se zgrozimo.

    Slovenci imamo pregovor – božji mlini meljejo počasi, ampak na drobno.

    Sedaj smo na robu usodnega prepada.

    V kolikor ne spremenimo svojega ravnanja, je Evropa v dvajsetih-petdesetih letih pozabljena zgodba zgodovine. Vsa evropska umetnost bo uničena, kakor je bila razstreljena Palmira v Siriji.

    Kako to preprečiti: ženske in matere so preobremenjene, moral bi mož toliko zaslužiti, da bi družina normalno živela samo z eno plačo (in otroškimi dodatki). Kajti žene priseljencev ne delajo, imajo čas samo zase in svojo družino. Tako je v največ primerih.

    Torej – zelo pozorno je treba spremljati Sirijo in Bližnji vzhod, tam se piše usoda krščanske Evrope.

    • No ja glede Rusije ima svoje notranje probleme in ni tako pravoslavno močna kot se zdi. Je pa res, da se nad pravoslavjem navdušujejo celo nekatere struje ameriškega (paleo)konservativizma. Sem pa bral, da Rusi pravoslavja po začetni vrnitvi v devetdesetih niso tako močno sprejeli + demografija Rusijo zelo muči.
      Glede Vzhodne Evrope in Rusije: Vzhodna Evropa Ruse SOVRAŽI. Katoliški Poljaki, Litvanci, Slovaki, Madžari, nekdaj katoliški Čehi, sicer pravoslavni Romuni in Bolgari – Rusov ne prenašajo. Ruse hočejo kvečjemu vreči ven iz Evrope. Srbi so nekaj koketirali z Rusi pa jim je to le škodilo: pred pol leta je srbski tednik objavil seznam tujih neposrednih investicij v Srbiji v zadnjih 10 letih. Z ogromno prednostjo so na prvem mestu Italijani, nato Američani, nato ostali Zahodnjaki. Rusov med top 10 ni.
      Slovenci Ruse tudi bolj slabo razumemo – nekako povezava Srednjeevropskih in zgodovinsko katoliških Slovencev z Rusi ni dolgoročno možna. Portalplus dodatno tudi piše, da so naši UDBA mafijci nekaj nategovali Ruse in da razen Škrabca Rusi naših poslovno ne šljivijo pet posto. Tudi poslovanje slovenskih podjetij v Rusiji tudi pred krizo in sankcijami ni bilo ravno preprosto in ne vem kako gladko. Se bojim, da se bomo z Rusi opekli tako kot Srbi.
      Sam bolj zaupam Avstrijcem, Čehom, Poljakom. Ključna je tudi navezava na Bavarsko in severno Italijo. Izven Evrope pa bi si morali narediti linke v Kanadi, ZDA, Avstraliji ter v Mehiki, ki je potencialno lahko velika zgodba.
      Rusija – ne hvala. To pomeni revščino.

      • Res je, da tudi v Rusiji ni vse idealno.

        Kar se tiče moje napovedi, da bodo vse prej omenjene države iskale varstvo Rusije, je ta napoved točna in se bo zgodila, v kolikor bo ta velik val islamske imigracije še naprej butal v Evropo.
        To pomeni, da če je pet-milijonska Hrvaška dobila stotisoč beguncev, ki so sicer odjadrali k bogatim v naročje, bi jih morala štirideset milijonska Poljska sprejeti trajno vsaj osemsto tisoč. Za začetek.
        Ker pa vemo, da se muslimansko prebivalstvo razmnožuje za okoli tristo procentov v šestdesetih letih (Pakistan), vidimo, kam to pelje.
        Vzhodno evropske države bodo lahko izbirale med popolnim izginotjem (kot narodi) iz obzorja zgodovine, ali pa pozabili na svoje sovraštvo (kot pišeš) do Rusov, kjer so živeli vsi skupaj zelo slabo, to pa zaradi komunizma, ki nikakor ni ruska iznajdba.
        Izginila bo seveda tudi Francija, Španija in Nemčija.
        Če bi pisal malo z re-sentimentom, bi rekel, Slovence so na Koroškem zmerjali s čuši, vindiši,…moje prednike v Trstu pred sto leti pa s ščavi, sužnji.
        Sedaj se bodo lahko italijasaki fašisti, ki so še letos marširali po Gorici, lahko izkazali, kje drugje. Ampak, se bojim, da se bo zgodba končala pri njih tako kot se je v Etiopiji (Abesiniji), ko so prijokali domov k materi pod krilo.

        Danes smo priča izjemnemu procesu, ki so ga v starih stoletjih lekarnarji poznali – tehtati z več skodelami istočasno (ne samo z dvema) in vse od njih spraviti v ravnotežje. Danes se definitivno tehta s tremi skodelami, dodaja se četrta (Kitajska) in prav kmalu se bo dodala peta (Indija). Dokončno odhaja s svetovnega odra ZDA kot edina, ki je zmeraj nekaznovano izvajala svojo voljo.
        Rusija se danes ne bo umaknila od nikoder, ker se nima kam umaknit, razen v svoj – propad.

        • To si spet dobro napisal.

          Sicer pa si popolnoma nekritičen do Rusije. Imela je fevdalizem, praviš da ji je bil komunizem vsiljen. Le zakaj so ljudje pa židovskih psihopatov in gruzijskega psihopata v milijonih podpirali?

          Kaj pa je Rusija naredila zadnjih 25 let. Jelcinovi ljudje so naredili liberalne reforme, KGB mafija pa je z oligarhijo spet Rusijo potopila v črni srednji vek. Zakaj Rusi sedaj ne sprejmejo odgovornosti? Vlada jim KGB mafija, oligarhija. Ne verjamem, da ima Putin vso oblast v rokah.

          Ja, očitno imaš s socialisti to skupno, da močno prezira s Anglijo in ZDA. Eno je biti kritičen, drugo pa prezirati. Vidim koliko je v Sloveniji ljudi, ki ne znajo celovito gledati. Zgolj malikovanje Idola in sovraštvo do tistih, ki so kritični do mojega Idola in do tistih, ki imajo druge Idole.

  6. Dober članek.
    Opažam, da se v Evropi postavlja nekakšna razprava, kjer sedaj prestrašeni ateisti pravijo: šarije ne smemo dopustiti, dajmo potem še prepovedati križe, zvonjenje cerkva in ukinimo Cerkve in jih izrinimo iz javnosti. Tako bomo zavarovali naše pravice: pravice žensk, pravice ateistov, pravice homoseksualcev.

    Ne vejo pa, da je Zahodno družbo oblikoval KULTUS. Kultus, ki je temeljil na judeo-krščanski veri, ki je dala podlago miselnosti zahodnega človeka. To miselnost je oblikovala želje spoznavanja Božjega stvarstva ter spoznavanje lepote in urejanje življenja v skladu z delavnostjo in skrbjo za skupnost.

    Posledica KULTUSA je bil v srednjem veku na Zahodu razcvet samostanov, razvoj evropskih jezikov, navad, trgovanja, umetnosti. Tudi v bistveno bolj bogatem in naprednem bizantinskem cesarstvu je KULTUS – sicer na osnovi pravoslavnega krščanstva – ustvaril močno družbo. Le-to so po letu 1000 uničili muslimani z zavzetjem Bizanca. Na Zahodu se je ta KULTUS sicer ošibil s protestantizmom, ki je izgubil pomemben teološki temelj – čeprav je vseeno vse skupaj še delovalo, ker so protestanti ohranili trdno molitveno živlenje, sicer nepopolno vero in življenje osnovali na temelju načela: moli in delaj. Moli in delaj je sicer v osnovi geslo katoliških meniških redov, ki pa so ga protestanti vrhunsko izpolnili.

    Po letu 1900 je ta KULTUS vedno bolj razpadal, uničujoče ga je prizadela predvsem I. sv vojna po kateri je zelo upada vernost v krščanstvo in zrasla vernost v kolektivistične ideologije (boljševizem, fašizem, komunizem), ki so za seboj pustile milijone pobitih. Po letu 1945 so bili še nadaljnji prevrati, predvsem v obliki seksualne revolucije in prevrata v šestdesetih, ko se je dokončno udomačil nihilizem. Wikipedia kot pojave navaja: ‘second-wave feminism’ , ‘gay rights movement’ ‘new left’ ‘counterculture/social revolution’.
    Ena izmed gesel so bila: Jouissez sans entraves (“Enjoy without hindrance”), Soyez réalistes, demandez l’impossible. (“Be realistic, ask the impossible.”) itd.

    V teh geslih se vidi ves nihilizem in brezidejnost zahodnih idej. In ko temu nasproti postaviš sicer znanstveno in vojaško šibkejšo civilizacijo/civilizacijsko idejo, ki pa je trdna v svojem KULTUSU potem je “napredna” stran v težavah.

    Osebno sam v tem ‘clashu’ med sekularnim Zahodom in militantnim oziroma ozaveščenim islamom vidim velik problem. V katerem bo imel Zahod velike probleme, ker ne razume civilizacijskega propada med nami (to lepo opisuje Gregor Preac). Zahodni ateizem je navajen spopada z samopomilujočim krščanstvom. Islama ni navajen.

Comments are closed.