Ali je možen ‘novi Demos’?

21
413

cukjati-tomazicSpoštovani Tone!

Prejšnji teden si zapisal, da se z mojim zadnjim pismom skoraj v celoti strinjaš, da te pa ne mika, da bi kaj dosti polemiziral. V nekaterih pomembnih niansah imava res različna stališča, ki so tudi pri desno-sredinsko usmerjenih volivcih pogosto prisotna. Ker pa se ne potrudimo, da bi jih razčistili, postanejo te razlike včasih vir neprijetnih razhajanj in škodljivih nesporazumov.

Tvojemu mnenju, da smo imeli v primerjavi z drugimi vzhodnimi državami nekoliko milejšo obliko diktature, bi zato dodal, da smo po padcu Kavčiča dobili – ne milejša, ampak – prava »svinčena« osemdeseta leta. Krvave metode, kot so izvensodno zapiranje, mučenje in pošiljanje na Goli otok so se na primer res nekoliko umirile, vzpostavile pa so se mnogo bolj prefinjene totalitarne metode, kot sta Bavconova zloraba kazenskega prava »za zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva« in brezobzirna kadrovska politika za vse pomembne segmente družbe, od politike, šolstva in medijev, do gospodarstva in bančništva. Tako kot se je v primeru Patria razgalil še vedno živ Bavconov sindrom, se vsak dan še vedno srečujemo z nekakšno avantgardno »kadrovsko diktaturo«.

Samo primer: v času Janševe vlade (2004-2008) je bilo takratni opoziciji ponujeno, da sodeluje pri imenovanju novih nadzornih svetov, kar so takratni opozicijski Socialdemokrati v nekaterih primerih tudi izkoristili. Sedaj, ko gre za imenovanje nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, ki bo upravljal z več kot desetimi milijardami državnega premoženja, pa Cerarjevi vladi ne pride niti na misel, da bi vsaj eno mesto ponudila opoziciji. Tako predlagani član seveda ne bi imel nobene posebne teže pri odločanju v nadzornem svetu, predstavljal pa bi minimalen opozicijski nadzor nad delom najpomembnejšega holdinga v državi. S tem bi tudi holding pridobil na verodostojnosti, država pa na zaupanju državljanov.

Praviš tudi, da je bil naš prehod v demokracijo še najbolj mehak od vseh držav tranzicije. Morda res. A če sem malo piker, bi takole pripomnil: Če bi gospodu Ceausescu in njegovi Securitate omogočili, da ostaneta na oblasti, bi bil tudi romunski prehod v demokracijo »mehak«, zato pa tudi le navidezen. V politično zaostrenih trenutkih je »avantgarda« namreč pripravljena mnogo popustiti, da se le obdrži na oblasti.

Se opravičujem, če se prepogosto dotikam preteklosti. Sem pač eden tistih, ki se zaveda, kako zelo sta sedanjost in bodočnost odvisna od (nepredelane) preteklosti. Sicer se pa tudi ti v svojem zadnjem pismu vračaš v preteklost, ko govoriš o Demosu in o potrebi oživitve njegovega Duha. Zgodovina je pač učiteljica življenja. Zato tudi jaz podpiram pristop, po katerem naj bi se izognili (osvobodili) dejstev, ki so se v preteklosti izkazala za slaba, in obnovili stvari, ki so se izkazale za dobre.

Pri »oživljanju« Demosovega duha pa vidim kar nekaj težav. Takratni Demos je res uspel združiti celo plejado strank na temelju svojega osnovnega projekta: osamosvojitev (od Beograda) in osvoboditev (od nedemokratičnega komunističnega sistema). Osamosvojitev je res uspela, osvoboditev pa očitno ne. A nekateri takratni Demosovci so danes prepričani, da je uspela tudi osvoboditev (demokratizacija) Slovenije in so v sedanji situaciji potrebni le še posamezni kozmetični popravki ter preprosto reševanje tekočih problemov. Drugi pa vidijo bistvo problema v neuspelem osvobajanju od socialistične miselnost in »avantgardnega« omrežja oblasti. Ti drugi so seveda prepričani, da kozmetika ne bo zadoščala niti za izhod iz krize, kaj šele za temeljito normalizacijo Slovenije.

Zato sem glede obnavljanja Demosa v njegovih nekdanjih okvirih nekoliko skeptičen. Se pa pojavlja vse širša in vse glasnejša civilna iniciativa, ki ni strankarsko opredeljena, in v kateri najdemo pripadnike različnih strank, večina pa sploh ni v nobeni stranki. Konkretno mislim tudi na Odbor 2014, ki se zaveda posledic političnega zlorabljanja sodstva in na Peticijo za privatizacijo oziroma depolitizacijo gospodarstva, ki se zaveda, kje je ključni vzrok za usodno razvojno zaostajanje Slovenije.

Vse kaže, da res prihaja čas za oživitev (ali novo rojstvo) duha Demosa, kot omenjaš v svojem zadnjem pismu. Upam, da bo osvoboditev (demokratizacija oziroma normalizacija) Slovenije postala vse jasneje artikuliran skupni cilj, ob katerem bodo zbledeli različni partikularni drobni interesi posameznih strank in posameznih politikov. Imam občutek, da bo ta cilj prej ali slej postal gravitacijsko središče neke nove koalicije, »novega Demosa«, če že hočeš.

Ob tem se nama obema seveda vsiljuje vprašanje, ali bosta tudi SDS in NSi v tem »novem Demosu«? Ali sta sposobna začeti pogovore o teh ključnih vprašanjih slovenske politične stvarnosti? Kako naj steče pogovor na »najvišji ravni«? Sam napoveduješ predlog konkretne akcije in nestrpno ga čakam.

Odkar sem v politiki (od leta 2000) lahko rečem, da je SDS vedno želela z NSi in SLS oblikovati predvolilno koalicijo, ki bi volivcem jasno napovedala povolilno sodelovanje. Če to ni možno, pa se mi zdi izredno pomembno, da bi se vsaj po volitvah oblikovale skupne temeljne točke političnega programa, nekakšna povolilna koalicija, ki bi bila osnova skupnih nastopov. Sicer pa dogovarjanja med sedanjima poslanskima skupinama SDS in NSi o posameznih vprašanjih – kot vem – potekajo, čeprav morda ne tako intenzivno in uspešno, kot so v času Bajuka.

Zavedati pa se je treba, da bo v primeru razhajanj o temeljnih vprašanjih slovenske stvarnosti težko (ali nemogoče) najti skupna stališča o vseh drugih problemih, ki so tako ali drugače posledica nerazrešene slovenske ujetosti v še vedno prisotno nedemokratično preteklost. Tudi zato in predvsem zato bi bili pogovori zelo dobrodošli.

Lep pozdrav!

France Cukjati

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


21 KOMENTARJI

    • SLS in Nsi si intigriteto rušijo, kar sami, ni potrebno SDS, da jim pri tem pomaga. SLS je bila dolga leta vpeta v posle avtocestnega križa in železnic pa vidimo rezultate, da o stanju v slovenskem kmetijstvu sploh ne govorim. Z eno besedo katastrofa.
      Nsi je pa stranka, ki je s temami o preteklosti (ustavna presoja o Titovi cesti) vrnila parlament sedaj pa s podporo zakonom o privilegijih bivših oblastnikov daje legitimiteto bivšemu režimu. Škoda

    • Stojan Kosl: “Možen, ko boste v SDS nehali zmerjati SLS in Nsi za desne udbaše in rušiti njihovo integriteto.”
      ================

      Dajte to svojo trditev podkrepiti s kakšnim dokazom, ker drugače gre samo za podlo blebetanje.

    • No, no, no, spostovani Stojan Kosi!SLS je stranka roparskega kapitala sesajocega razne subvencije, kmetijske, pa tajkunske zgodbe! SLS ja tudi v zgodovini nasega naroda odigrala izrazito negativno vlogo! Od leta 1800 nekje, dalje (Njeno maslo je prikljucitev YU leta 1919!
      NSI je stranka, ki nima temeljev! Kam spada? Programa nima! Vodstvo je na nivoju gospodinjske sole!
      Malo desno, malo pol-levo, malo pocez! NSI ni mogoce umestiti nikamor!
      Ce je SDS levicarsko-tradicionalna stranka in SD tipicno liberalno-kapitalisticna stranka, NSI sodi med druscino, ki pridno kavsa, kar pade od mize tajkunski levici!

  1. Dejstvo, da je doslej edino SDS oz. desnica dovolila prisotnost levih strank v nadzornih svetih državnih podjetij pove mnogo, kdo je za demokracijo in kdo ne.

    Tudi Zidanšek, predsednik SLS trdi, da je mogoč ponovni DEMOS.

  2. Menim, da trenutno ni možno formirati novega DEMOS-a, ker sta NSI in SLS preveč vpeti v vladno politiko oziroma novo in do sedaj še nevidno SZDL, tako, da ostaja SDS edina nevladna oziroma opozicijska stranka in je za oblast še edina moteča stranka, ki bi se je radi odkrižali.

  3. Spoštovani g. Cukjati je moder mož, o tem ni dvoma. Izobražen, logičen, analitičen, dober človek. Nenazadnje zdravnik.
    Bil je najboljši predsednik parlamenta doslej, drugi za njim je bil g. Podobnik.
    G. Cukjatiju dam prav prav v vsaki točki njegovega odprtega pisma ! Nikjer ne zavaja, ne zamegljuje, piše tako kot je res, stvarno in tako kot je bilo.
    Hvala g. Cukjati ! Za pametne misli. Poleg g. Janše ključni politik SDS. No, še nekaj odličnih politikov ima SDS. Za prvima dvema….

  4. Pri takšnih novodemosovskih strategih kot sta podrepniški Cukjati in v-vse-nos-vtikajoči Tomažič, bo levica pri nas še 100 let na oblasti, četudi je pretežno za en d… Naj nam veleumna Cukjati in Tomažič pojasnita, s kakšno programsko ponudbo bodo pomladne stranke prepričale relativno (če že ne absolutne) večino volivcev?

    Če mislita, da jim bo uspelo z bizarno mešanico zaplankanega narodnjaštva, vsestransko diskreditiranega katolištva, vsesplošno osovraženega gospodarskega neoliberalizma ter poveličevanjem lika in dela pravnomočno obsojenega Janše, se bridko motita. Očitno se iz lanskoletnega volilnega debakla desnice nista nič naučila …

    • Imate prav. Vsakršna rdeča variacija v beli obleki ima več možnosti. Slovenci ne gremo samo enkrat na led. Pravzaprav se zdi, da postajamo pingvini: brez ledu ne znamo več živeti.

    • Zakaj bi naj to vas skrbelo. To je vam prav. Odkod vaša zaskrbljenost za desnico? Koga briga vaš prezir?!

    • Dule: “Če mislita, da jim bo uspelo z bizarno mešanico zaplankanega narodnjaštva, …”
      ==============

      In to ti napiše izpričani srbofil in rusofil.

    • Po tem odgovoru bom pa pričel verjeti, da je novi DEMOS dober. Seveda pa je to nek pojem, ki lahko pomeni marsikaj. Marsikaj? Popolnoma nedefiniran pojem je to!!! Ampak če bi se zaradi njega gospod Brevant ustrelil …
      😕

    • Totalna revolucija
      za njega ni rešitev
      Janez kurbin sin
      hoče samopotrditev.
      =============
      Pankrti so hoteli nekaj povedat. 🙂

  5. DEMOS je bil zgodovinski trenutek in po mojem ni ponovljiv.

    Je pa možna sestava konservativno-liberalne predvolilne koalicije. Ampak za ta primer bi morali intenzivno delati že mnogo pred volitvami na terenu. Odbori strank bi morali podpirati druga drugo, potrebna bi bila močna prisotnost med ljudmi. Je pa res da takšno delo zahteva ogromen input.

    SLS-NSI sodelovanje je definitivno možno, dobro bi bilo zraven priključiti DL. Možna bi bila recimo priključitev povsem nove leve socialdemokratske stranke, ki bi bila naslednica Pučnikove in Tomšičeve smeri.

    Mogoče zametke prihodnjih širših koalicij lahko vidimo v pobudi ZA Privatizacijo, ko se je združilo veliko različnih društev.

    SDSa ne vidim v predvolilni koaliciji. Zakaj? Čisto iz strateškega vidika. Ljudje imajo nekakšno avtomatsko averzijo n SDS in bi proti njim podprli še Mikija Miško. Če je v koaliciji SDS, začne izgubljati glasove koalicija kot celota. Tako je bolje, da SDS nastopi sam, nato pa recimo v DZju podpre Vlado, ki bi jo imenovala morebitna zmagovalna konservativno-liberalna koalicija. Na tak način bi tudi ‘Janša’ imel mnogo večji ‘leverage’. Janša preprosto mora ugotoviti neizogibno: da mu je preprosto mesto bolj v ozadju in bo tako lahko več dosegel. Kot sem že pisal, si je požgal preveč mostov in naredil preveč sovražnikov, torej, če ima vseeno dobre ideje za državo, naj jih izvrši iz ozadja. Dosegel bo podobno, kot bi kot predsednik Vlade le da tega ljudje ne bodo opazili, ker ne bo na izpostavljenem položaju 😉

    Dejansko je to Win-Win situacija tako za celoten konservativno-liberalen blok kot tudi za SDS.

  6. Rokc, DL je mrtva, če prav vem.
    SLS-NSi bi že morala sodelovati, če bi naj kaj bilo na tem. Pa ni nič. NSi ostaja sama, SLSa pa ni videti da se vrača. Kot bi dokončno odpadla ali ostala na par % glasov.
    Drugače kot Rokc, Janša mora upogniti vrat in ponuditi roko vsem na desnem polu in spraviti skupaj predvolilno koalicijo. Če tega ne bo, bo po Cerarju neki novi Cerar.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite