Ali je ateizem res zlo? II.

104
595
Foto: Branko Cestnik.
Foto: Branko Cestnik.

Nadaljevanje prispevka s povezave.

S stališča posameznika je vsakdo pripadnik določene skupnosti. S tem je deležen in povezan s to močno družbeno silo (družbeni nagon), ki jo imenujemo ″agresivnost znotraj vrste″. Vsakdo je soočen z verovanji skupnosti, ki ji pripada. Toda, četudi je pritisk znotraj skupnosti še tako močan, praviloma ne vzpostavi znotraj skupnosti popolne totalitarnosti v sprejemanju, to je v verovanju v, postavke, ki jih postavljajo pred skupnost tisti, ki so v poziciji, da jih postavljajo. Vedno se najdejo pripadniki skupnosti, pri katerih zaradi prevlade razumskih razlogov, ne pride do sprejetja določenih postavk. Lahko pa pride do nesprejetja, oz. do zavrnitve določenih postavk tudi iz moralnih razlogov, oz. iz razlogov vesti. In tu smo sedaj pri korenu našega problema. Razmišljajoči človek, tako ateist, kot vernik, oba se razumsko opredeljujeta do misli o Bogu, oziroma do misli, da je nek Vzrok sveta, nek Stvarnik. Ob tem vernik verovanjsko, vključno z vso spremljajočo znotraj- religijsko obvezujočnostjo, ki je kot rečeno znotraj-skupnostna, sprejema podobo Boga svoje religije. Vernika religije razumsko podpira misel, da mora biti neki vzrok sveta, v njegovem verovanju v Boga. Toda podobo Boga mu predstavi religija, ki ji pripada: muslimanu Alaha, kristjanu Trojico, itn. Ker za njegovim (religijskim) verovanjem stoji, že omenjena močna sila, vernik predvsem sprejema, oz. veruje, v podobo Boga, ki mu jo predstavi religija (Cerkev), ki ji pripada. Tako nekako si predstavimo proces sprejetja podobe Boga religije. Boga, kot nečesa absolutnega, seveda, ne moremo izkusiti, doživeti, ker človek zmore izkušati samo stvarnost!

Ateisti, pa tudi tisti, ki se sami ne imenujejo ateisti (Einstein se npr. ni imel za ateista), a ne verujejo v Boga religije, razmišljajo drugače. Za njih ostaja Vzrok (Počelo, Stvarnik) sveta skrivnost in jo ne povezujejo s podobo Boga religije. Niso se podvrgli tej religijski podobi in sili, ki stoji za njo. Z ostalimi člani skupnosti, ki so verovanjsko usvojili podobo Boga svoje religije, ne delijo vere v resničnost Boga religije. To njihovo razumsko prepričanje po svoji moči in kvaliteti ni vera, ali nevera. Še najustrezneje ga lahko imenujem nazor.

Nazor je torej razumska (filozofska) opredelitev. Za razumsko opredelitvijo, kot rečeno, ne stoji taka agresivna sila, kot stoji za religijskim, ali ideološkim prepričanjem. Nazor se odziva drugače; predvsem razumsko, praviloma nesovražno.

Kot pripadnik skupnosti, je vsakdo, tako v Boga religije verujoči, kot tudi nazorski ateist, vezan na ideologijo/religijo skupnosti, ki ji pripada. Ideologija/religija pa je nekaj precej širšega. Ne vključuje le vprašanja ali obstaja konkretni, oznanjani, Bog religije, ali ne. Vključuje še moralne in civilizacijske postavke (vrednote), pravila osebnega in družbenega življenja. Tu pa lahko ateisti, ob neverovanju v Boga religije, sprejemajo iste moralne in civilizacijske postavke (vrednote), kot jih sprejemajo kristjani. To zgoraj govori že Truhlar. Tudi slovenski muslimani, ki živijo znotraj krščanske kulture Slovenije, sprejemajo strpnost in ostale krščanske vrednote veliko bolje kot muslimani v muslimanskih kulturah. Sprejemati te moralne in civilizacijske vrednote seveda pomeni verovati v njih in se za njih z vso močjo zavzemati. Te vrednote so namreč ideološko/religijska kategorija in naš odnos do njih se kaže le v tem, ali jih sprejemamo in živimo po njih. Lahko si predstavljamo, da je ateist Jože Pučnik, skoraj gotovo veroval v krščanske moralne postavke, to je živel po njih. Seveda nima vsaka vera (religija) enakih moralnih postavk. Vera v Boga islamske religije je povezana z vero v precej drugačne moralne postavke kot so krščanske.

Nazorski ateizem ni kriv za ideološko/religijske totalitarizme, za njih zločine, za njihovo spodbujanje medideološkega in medreligijskega sovraštva.

Poznič nadaljuje: »Zato ni čudno, da je ateizem rodil vse totalitarne sisteme tega sveta: nacionalsocializem, stalinizem, titoizem, Pol Pota in tudi teorije spola, ki zdaj bije na naša vrata in že zahteva odpravo največjega bisera vsake svobodne družbe: svobodo govora.«

To seveda ni res! Ta stavek ne prispeva k razumevanju delovanja družbe. Mi se namreč srečujemo pri nacizmu, fašizmu, komunizmu in tudi pri religijskih totalitarizmih (kot je npr. dandanašnja ″Islamska država″, ali je bilo v določenem obdobju rimo-krščanstvo, dalje pri raznih totalitarnih deviacijah v nekaterih religijskih sektah) s totalitarnim deviacijami tako civilnih (nereligijskih) ideoloških sistemov, kot tudi s totalitarnimi deviacijami v religijskih ideoloških sistemih. Problem je torej v ideoloških skupnostih, tako nereligijskih, kot religijskih. V procesih, ki vodijo v totalitarnost in posledično v zločinsko ravnanje pripadnikov ideološko/religijskih sistemov, gre za zlorabe te močne znotrajskupnostne (agresivne) sile, ki si jo prisvojijo močni posamezniki ali skupine znotraj ideološko/religijskih skupnosti. Tako je bilo v francoski revoluciji, ali v procesu prisvojitve oblasti po diktatorjih, kot so bili Stalin, Hitler, Pol Pot, itn. Ker po navadi več ″igralcev″, to je več ideoloških (pod)skupin, sestavlja večjo ideološko skupnost (državo), je odvisno od ideološkega ″zdravja″ posameznih skupin, kakšni procesi bodo tekli v tej večji sestavljeni skupini. ″Ideološko zdravje″ pa pomeni pravočasno se ovesti in zavzeti pogumna stališča in ukrepe, pravzaprav že naprej vedeti, kam nas kakšna politika pelje.

Poznič zapiše: »Kakor so v nacistični Nemčiji po demokratični poti ukinili demokracijo, pri nas, korak za korakom,… leva parlamentarna večina ukinja… zdaj to, zdaj ono pridobitev demokratične republikanske ureditve.«

Glede na zgornji stavek, je potrebno pripomniti o ″demokratični″ ukinitvi demokracije v nacistični Nemčiji naslednje: obstaja dokajšno soglasje zgodovinarjev, da so politične stranke nemške Weimarske republike, posebno desne, odpovedale pri zaustavitvi nacistov. Katoliška stranka Zentrum, sorazmerno močna, je v letih 1932/33, kot navaja zgodovinar Bullock (v internetnih člankih ″Hitler‘s rise to power)″, bila okupirana s svojimi lastnimi, personalnimi problemi, daleč od tega, da bi prepoznala grozečo nacistično nevarnost. Z nacisti se je pogajala in šla z njimi tudi v koalicijo! Kot kristjanu mi ni vseeno, da so naši, Zentrum, odpovedali. Torej tisti, ki bi morali biti še posebno občutljivi, kam peljejo dogodki in dejanja, ki so jasno kazali na zločinskost Hitlerja in njegovih sodelavcev.

Tudi v Sloveniji smo imeli identičen problem. V OF so bili slabi, predvsem ideološko nepripravljeni akterji. Zato se je vsa zgodba končala v prevari, v vzponu Partijskega totalitarizma, s tako težkimi zločini nad slovensko narodno skupnostjo. Ali če vzamemo Mussolinijevo Italijo in njeno protislovensko politiko: v tej fašistični Italiji je bila, ne smemo zanikati, sodelujoč ideološki ″igralec″ tudi italijanska katoliška Cerkev. Tudi v totalitarnem komunističnem sistemu je bil prisoten ″borbeni ateizem″ vstavljen v prvotno marksistično teorijo. Toda dandanašnji nasledniki boljševiške ideologije v Rusiji, se danes pomembno opirajo tudi na Pravoslavno Cerkev kot ideološkega ″soigralca″.

In še o ″biseru″ svobodne družbe, kot ga Poznič imenuje, o svobodi govora. Tu so ideologije/religije veliko bolj omejujoče, kot nazorski ateizem. Znotraj religijskega/verskega prostora praktično ni možen odprt dialog, saj obstaja v tem prostoru izrazita netoleranca do svobode govora, ki bi problematiziral religijske postavke (verski nauk), ali delovanje oz. politiko religijske institucije.

Ne strinjam se, da je ateizem postal prevladujoča vera naše civilizacije. Je pa v času v katerem živimo dokaj intenziven proces sekularizacije. To je proces v katerem religijske postavke (dogme), kot tudi postavke nereligijskih ideologij (od komunističnih, fašističnih, neoliberalnih, ipd.) izgubljajo na svoji absolutnosti. Proces sekularizacije je danes res dominantno evropski. Ne smemo se varati, da se bo sekularizacija v Evropi izpela, glede na sedanje statistično dobro stanje vernosti v Ameriki. Že to, da ima danes v Ameriki veliko veljavo ″kreacionistična teorija″, nam veliko pove. Sekularizacija bo delujoča tudi v Ameriki, seveda s časovnim zamikom, saj ni moderen pojav. Že v antiki in še prej je bila prisotna. Poteka znotraj ideologij (religij) kot nekak razumski, izkustveni korektiv, ki, kot že rečeno, jemlje religijsko/ideološkim postavkam njihovo proklamirano absolutnost. Tudi na sekularizacijo v Cerkvi ne znamo primerno odgovoriti. Običajno odgovarjamo z nekakim proti-napadom. Tudi za sekularizacijo marsikateri kristjan napačno govori, da je zlo. In vendar je v določenem pogledu očiščujoča.

Kot beremo v Pozničevem članku, naj bi se ateizem spajdašil tudi s kapitalizmom in laicizmom. To, da se meče vse v en koš, ne more dati konstruktivnih rezultatov. In če hočemo ostati načelni, tudi ne smemo označiti z ″ateizmom″ takih političnih dogodkov, kot je bilo glasovanje o Kučanovi pokojnini, kot tudi ne trenutne slovenske politike.

Na nas kristjanih je, da ne napadamo slepo ateizma vsepovprek. Ateisti so del naše skupnosti in z njimi skušajmo konstruktivno sobivati. In z njimi voditi dialog.

104 KOMENTARJI

  1. Tako nekako si predstavimo proces sprejetja podobe Boga religije.
    =============
    Narobe! Že v začetku narobe. Kako naj bodo potem sklepi pravilni?! Če sem v prejšnji verziji napisal, da je to versko šarlatanstvo, tu dodajam: versko trolanje!

    • Ravno umankanje “pravega”, “krščanskega” politkomisarstva te najbolj moti, ker v tekstu ni sovražnosti, izključevalnosti in obljubljanja 70-ih devic.

      • Kar neki nakladaš. Sem lepo napisal kaj me moti. Ne lupaj!
        Je pa lepo opisana napsihirana vera. Prav na nivoju psihiatra, kot menda ugledni gospod tudi je.

        • Opiši kako si ti osebno sprejel Boga religije.

          Hočeš povedati, da ga moramo vsi točno tako kot ti, ki praviš, da si ga pravilno sprejel.

          Poznič trola, Janša 26 let trola in ti si njun zagovornik in trolar na Časniku.

          • Torej si samega sebe zanikal v zgornjem spljuvanju avtorja. Pričakoval bi, da si bolj oseben in iskren. Najlažje je iz vzvišenega trona (pol) boga spljuvati nekoga, ki na tem področju iskreno dela več desetletij (a nima plačila, oblasti in časti zaradi tega, kot Poznič).

          • O tem lahko samo on pove ali ga ima ali ga nima. Ne jaz, ne ti. Če govoriš o spoznanju Boga pri drugemu človeku, si nevaren Prokorust, ki človeka hoče nategniti v svojo vero po svojih mučilnih napravah (dogmah) in s sramoto, z izključitvijo iz “naših”.

            Dr. Jovan bi res lahko kaj več napisal o obnašanju in agresiji pasivno-agresivnih osebnosti, ki prevladujejo v starostnem pasu nad 50 let. V povezavami z zlorabo in manipulacijo teh oseb.

          • Tudi tebi je Bog zašel v meglo. Vse bolj se ti skriva. Pred nekaj leti si bil veliko pametnejši.

          • Zakaj govoriš kot kakšen “prevečpameten” gospod Župnik, ki v vrstah svojih župljanov odbija razumne vernike, privlači pa neumne in fanatike?

  2. Vsakič znova, ko kritično berem ta tekst, mi odpira nove globine. Ta tekst kristjanu in ateistu in drugim vernikom daje vso svobodo in vso osebno odgovornost, da so pretanjeno pozorni na vse avtokrate, diktatorja, politkomisarje ideologij zlorabljanja človekove in družbene svobode in še posebej na islamske in “katoliške” mufti je za katere smo ljudje samo material, topovska hrana za dosego in konzervacijo njihove oblasti in stopnjujočega totalitarizma.

    Ne pozabimo, da neustvarjalni komunisti in fašisti niso ustvarili nič novega. Oni so uporabili v skrajnostnem odgovoru samo tiste najslabša obnašanja v gospodovalni cerkvi (z malo) in njenih zločinskih herezijah. Vsak zgodovinar in kulturnik ve, da je družba kot majhen otrok. Sedanje stanje je skrajni odgovor na prejšnje stanje, ki je bilo tudi nek skrajni odgovor na predprejšnje stanje.

    Od Truhlarja naprej nisem tako dobrega teksta bral od nobenega teologa, kaj šele od moralnega teologa.

          • Če meni pripisuješ, da se lepim na čast in da mi je dialog s teboj pod častjo, se motiš. Niti pomislim ne na kaj takega.

            Kaj naj ti pojasnim? Ta tekst govori o povezavi religije in ideologije kar na svoji poti iskanja odgovorov na moja številna vprašanja nisem našel, slišal ali prebral. Jovan je očitno te stvari dolgo časa študiral in iskal. Ter kot piše velikokrat pri klerikih naletel na zid.

      • “Gospod Jovan menda ni ne teolog, še manj moralni teolog.”

        Ne. Je pa psihiater, ki pozna sile agresije v človeku, v množicah in pri pacientih mnogo bolje kot midva skupaj.
        Je kristjan. Je iskalec. Je intelektualec. Je človek razumnega, kritičnega in spoštljivega dialoga, ki so ga totalitarizma naredili previdnega in raziskujočega.

        Sprašuje se kar bi se vsak človek, vsak ateist in vsak vernik moral. Vsak birmanec. Vsak srednješolec, pa očitno ravno verski pouk zelo dobro poskrbi, da se razmišljujoče in svobodo iščoče že v startu zatolče in jih večino ukrivi na Prokorustovi postelji kolektiva, naše vere, katolištva, islama, islamizma, “demokratov”,…

        Ki študira to filozofijo in religije, kar bi moral iskalec Poznič obvladati. A obvlada samo uspešni manipulator Poznič.

        Res ne razumem, kaj hočeš zvedeti od mene.

    • Pavel. Vojne in zločine se zmotno oziroma pavšalno pripisuje ideologijam in religijam (ki imajo v osnovi dober namen). Resnica je, da je za vojne in zločine kriv človek. Človek je agresivno, pohlepno bitje, ki bo – če bo le mogel – za dosego svojih egoističnih ciljev zlorabil vse, tudi ideologije in religije. Jasno jue, da so ideologije in religije le posledice brzdanja človeškega egoizma. Zahodna družba je s civilizacijskimi dosežki prišla do visoke stopnje ozaveščenosti. V razvitem svetu mehanizmi (pravna država, človekove pravice, svoboščine, civilna družba, sindikati itd.) dobro delujejo in uravnavajo medčloveške odnose na dostojni ravni. Ni naključje, da se je t. I. krepki ateizem tako razvil prav v tem okolju, saj le to okolje zaradi lastnih zakonov dopušča vsakršno agresivnost. V nerazvitem svetu je možen le tihi ateizem, saj bi se ob kakršnikoli glasnosti takoj zakotalile glave. Tihi ateizem, skratka osebna nevera oziroma brezboštvo je brez težav sprejemljiv tudi v našem okolju. Ker smo civilizacijsko višje kot nerazviti svet, je deloma sprejemnljiv tudi krepki ateizem. Problem nastane, ko se začne ateizem agresivno vpletati v osebno verovanje in z navidezno skeptičnostjo, ki je le maskirano norčevanje, nima dobrega namena. Filozofska ali teološka skepsa ima vedno dober namen, medtem ko je ateistična skepsa zaradi izrazito negativna, tako rekoč satanistična. Kot sam pri sebi opažaš, svoje neizmerno zadovoljstvo z vsem in vsemi opravičuješ s tem, da se imaš za izrazito kritičnega človeka. To je prav. Vendar bi iz vsega tega vendarle lahko že naredil kakšen sklep, na primer, da se lahko čisto vsaka tema razvije v tisoč sneri, ki potujejo v neskončnost. Tako je tudi z ateizmom, ki uspešno zlorablja ta božji dar. Prav zato, ker se vsaka tema lahko razpotegne v kurja čreva, je v življenju nujno potrebno narediti neke ločnice. Vernik na primer si ne sme dovoliti zlepa vzeti vere, saj je vera edini pravi kruh. Svojo vero gradi preko dvomov, nikakor pa ne sme dovoliti norčevanja, v katero se je denimo razvil ateizem v ex-komunističnih državah, tudi v Sloveniji. Sam ateiste kot so Žižek, Makarovičeva, Svetlana in njen mož Hribar, Markeš, Tomičeva, Mesec, Hanžek in podobni vidim kot norčevalce, to je pajace z resnimi obrazi. Skratka, ateizem sam po sebi še ni zlo, zlo je postal, ko se ga je polastil človek oziroma pohlep v njem.

      • Strinjam se, da so določeni ateisti hudobni. So pa tudi določeni verniki hudobni. Cerkvi smo, bolj kot ateisti, nevarni ravno mi, verniki.

  3. Še dobrih 2.000 let nazaj so naši predniki slavili redovnega boga: npr. Judje Boga Abrahamova, Boga Jakobovega in Boga Izakovega.

    Temu so Judje uspešno in počasi spojili Boga Stvarnika.

    Religija je bila vedno človeško delo. Človeški opis Boga in vere.

    Jezus je naredil še veliko korakov naprej, kar sodobni totalitarci v Cerkvi ne dojamejo, ker hočejo uveljaviti svojega Antikrista (po Dostojevskem) , ki bo z močjo naredil red in nebeško kraljestvo.

    • “Religija je bila vedno človeško delo.”

      Gospod Pavel,
      ste imeli v vidu sledeče:

      “Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.” (Mt 16,18)

      ko ste pisali zgornji citat?

  4. Berem Vera demonov, Fabrice Hadjadj, kateremu je p. Cestnik napisal odličen in duhovit predgovor :

    “Satan v sodobnih demonofilih ne vidi dovolj možnosti zase, Hadjadj v njih vidi premalo Satana. Satana, naduta kot je, čevlja nje domnevnih častilcev sicer godi, ni pa bistveno za njegovo dejavnost. Satan hoče biti prikrit in učinkovit iz prikritosti. Njegov cilj je POSTATI DEL STRUKTURE, NAJRAJE MISELNE, MORALNE ALI RELIGIOZNE. Hadjadj to ve, zato ga vztrajno zasleduje na njegova najljubša lovišča. “

  5. Kar me zmoti v prispevku g. Jovana je to, da poizkuša podtakniti nekaj kar Poznič ne trdi.
    Na začetku prvega dela avtor iz Pozničevega naslova Ateizem je zlo povleče sklep, da Poznič trdi, da so tudi ateisti zli.
    Sam nisem našel v Pozničevem članku enačenja med ateizmom in ateistom (med grehom in grešnikom). Ali je še kdo tako razumel?
    Da je za Pozniča ateizem=ateist?

    • Odgovor gospodu Mišku Kajzer:

      V naslednjih besedah Poznič v zvezi z govorom o ateizmu govori tudi o ateistih:
      … svojo nesmiselno trditev, ki se upira razumu in se opira edino na napuh človeka, ki trdi, da Boga pač ni, ker je on tako rekel. Takoj za tem stavkom pa zahteva od vseh, da mu verjamejo brez ugovarjanja in postavljanja vprašanj. Ker argumentov za trditev, da Bog ne biva v resnici ni, ateist pogosto uporablja hitlerjanski »napad je najboljša obramba« in začne žaliti s starimi psovkami vernega sogovornika…..
      dejansko vsak ateist v vseh javnih prostorih igra kot gostitelj. Vsakega drugače mislečega, posebno katoliškega vernika, obda s cenzuro in ga prisili, da sodeluje le pod njegovimi pogoji ali pa ga sploh ne bo.
      To sicer navajam glede na pripombo o poskusu podtikanja. Sam ob ponovnem branju tega v mojem pisanju ne najdem. Moram pa reči, da vse Pozničevo udrihanje čez ateizem vendar doživljam kot enačenje ateizma in ateistov.
      Ateizem, sam zase, kot ideja, oz. prepričanje, seveda ne obstaja. Kot vsaka ideja, oz. prepričanje, je vedno vezan na konkretnega človeka; kot njegovo prepričanje (spoznanje), opredelitev, ki jo je sprejel, obdržal zase, ali posredoval drugim.
      Te zveze (odnosa) med ateističnim prepričanjem in človekom pa ne moremo primerjati z zvezo (odnosom) greh-grešnik. Obstaja bitnostna razlika. Pri grehu, oz. grešniku, gre za zlo ravnanje; včasih ob jasnem zavedanju in hotenem kršenju etično/moralnih norm, drugič ob pomanjkljivem zavedanju le teh. Jezus sicer reče: »Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!« A čisto brez zavedanja najbrž niso nikoli.
      Pri ateizmu, oz. ateistih pa gre za človekovo prepričanje (oz. spoznanje) glede ″resnice″. Tu naj spomnim, kakšen odnos do človekovega spraševanja in iskanja ″resnice″ so zavzeli koncilski očetje (in z njimi papež) na II. Vat. koncilu: »Resnico pa je treba iskati na način, kakor je primeren dostojanstvu človeške osebe in njeni družbeni naravi, to se pravi s svobodnim iskanjem, s pomočjo pouka ali vzgoje, z medsebojnim občevanjem in razgovorom. Na te načine namreč ljudje drug drugemu razkrivajo resnico, ki so jo našli, ali menijo, da so jo našli, in se tako medsebojno podpirajo v iskanju resnice » (Iz tč.3 Izjave-verska svoboda in človekov odnos do Boga). Gre za revolucionarno stališče Koncila v nakazovanju človekove duhovne poti do njegovega spoznanja (ali nespoznanja) glede Boga. Tu ni moč nič izsiliti, ali prisiliti, uradno zaukazati in podobno.
      Ti stavki iz Izjave o verski svobodi (oz. o svobodi prepričanja) veljajo seveda tudi za ateiste. Morajo pa biti načini iskanja in tudi posredovanja, ″resnice″, kot pravi Izjava, primerni dostojanstvu človeške osebe in njeni družbeni naravi. Torej nobenih medsebojnih žalitev, zaničevanj, nasilnih, prezgodnjih indoktrinacij, onemogočanj, ipd.
      Drugo pa so človekova, individualna, ali skupinska zlo ravnanja (zločini, grehi), ki ne morejo biti opravičevani z nobenim ateizmom ali teizmom, z nobenim Bogom, ali z odsotnostjo Boga.

  6. “Ateisti, pa tudi tisti, ki se sami ne imenujejo ateisti (Einstein se npr. ni imel za ateista), a ne verujejo v Boga religije, razmišljajo drugače. Za njih ostaja Vzrok (Počelo, Stvarnik) sveta skrivnost in jo ne povezujejo s podobo Boga religije.”

    Verjetno bi to o “skrivnosti” veljalo za agnostike in ne za ateiste.

    Sicer se mi pa zdi, da so ta razglabljanja nekje na ravni srednješolskih spisov. Je to tukaj res potrebno?

    • Strinjam se, da se danes vse zreducira na vero vs. ateizem. Agnosticizma pa se ne omenja. Pa ga je bilo v 20. stoletju mnogo več kot danes.

    • “Sicer se mi pa zdi, da so ta razglabljanja nekje na ravni srednješolskih spisov. Je to tukaj res potrebno?”

      Mislim, da tudi ti tega pisanja ne bi znal v 10 minutnem govornem nastopu verodostojno predstaviti s ključnimi točkam in rdečo nitjo. Kaj šele kdo od naših diplomirancev, magistrov in doktorjev. Pri tebi ga za izrazito zaničevanje.

      Glavni problem je v Sloveniji, da strokovnjaki na svojih strokovnih področjih popolnoma zatajijo in kot sem zadnjič za Remškarja pisal (namesto da bi pisal o problemih, rešitvah zdravstva v Sloveniji, vzrokih, posledicah, zgrešenih strategijah in pokvarjenih ali nesposobnih akterjih) se podobno kot Poznič (če sem prav razumel je dr. moralne teologije) na Časniku spustijo na srednješolski nivo politkomisarja, da mu množica naših lumpenproletarcev (ki zgornjega teksta zaradi intelektualnega manjka in nevztrajnosti, nevajenosti intelektualnega napora) niti prvih 10 stavkov ni možna prebrati) vzklika huronske ovacije: “Tako je, drugovi!”, medtem ko s pestmi tolče po mizah. Ali pa taki politkomisarski pamfleti celo sprožijo kak gostilniški pretep. Kar je verjetno njihov glavni cilj pri kurjenju histerije pri množici in utrjevanju strumnosti Naših: ki imamo vedno prav in bede njih Zlobnih: ki imajo vedno vse narobe. Ali pa samo mafijašu, ki daje odobravanje za tako svinjsko obnašanje, samo v rit lezejo, da dobijo kako “častno” funkcijo, fevd, moč, fotelj.?

      • Ateist “ve”, da Boga ni. To pomeni, da je prepričan, da ve, da Boga ni. Drugače ni ateist.

        Iz tega prepričanja, da Boga ni, lahko izhaja marsikaj negativnega. Primerov je nešteto. In s tem bi se moral pod zgornjim naslovom ukvarjati Aldo Jovan, ne pa z nekim srednješolskim razglabljanjem o “neverovanju v Boga religije”. Za začetek lahko g. Jovan kakemu ateistu pove, da je po njegovem “ateizem postal prevladujoča VERA naše civilizacije”, in razmisli o njegovem odgovoru.

        In ne vem, kako naj bi jaz to povedal, da za vas ne bi bilo “izrazito zaničevanje”.

        • Tekst Jovana jaz dojemam kot iskanje svobode in iskanje Boga. Na drugi strani pa temu nasprotuje pretirana nazorska agresija oblastnikov ideologije in oblastnikov religije ter v njih lasti agresivnih množic dvorjanov in lumpenproletariata.

          Kot psihiater gotovo pozna pomen nujne in pomembne notranje sile: agresije, kot večino zlorab agresije, ki jo politkomisarji (vrači) šahovsko in šamansko uspešno uporabljajo za vodenje množic.

          Kot človek, ki se je šolal v domobranskem okolju novomeške gimnazije in ki je na svoji koži začutil zlo vseh treh totalitarizmov. Pa tudi hinavščino in slepoverje preštevilnih katoličanov, ki so prostovoljni in zlobni Kanon futer svojih manipulatorjev. Še vedno išče čistost verovanja v človeku, ki je religiozno bitje, svobodo, da človek lahko spozna Boga kolikor ga zmore spoznati in ne kar mu sila človeških dogem in nasilja množice (kulture, krščanskega okolja, naših) ukrivi…

          • A si prebral tekst Jovana, ker ateizem širše opiše.

            Marsikak iskalec Presežnega ali Absolutnega se v terorju religioznega totalitarizma raje razglasi za ateista. Nians je veliko.

            Tvoja razlaga je srednješolska ali po pozničevemu obnašanju politkomisarska.

          • Tudi vam predlagam, da kakemu ateistu poveste, da je po vašem “ateizem postal prevladujoča VERA naše civilizacije”, in razmislite o njegovem odgovoru. Mislim, da boste kmalu prišli do tega, da je g. Jovan na povsem napačni poti, ko ateizem tako “širše opiše”.

  7. Zakaj avtor predpostavlja, da je Pučnik kot deklarirani ateist skoraj gotovo veroval v krščanske moralne postavke, to je živel po njih. Ali avtor s tem implicitno ne potrjuje Pozničevo tezo, da ateizem, ki ne priznava oziroma ne veruje v krčanske moralne vrednote zlo samo po sebi.
    To tezo avtor implicitno ponovno potrjuje, ko trdi, da so krivci za vzpon ateističnega nacizma, fašizma, kumunizma, polpotizma ( na maoizem je pozabil), krivi teisti, ker dotičnih voditeljev niso primerno ostro opozorili, da morajo, tudi če neverujejo spoštovati krščanske moralne vrednote.
    Če naj bi avtorjeve teze o enakovrednosti teizma in ateizma držale, potem bi moral prikazati razvoj ateistične etike v realnem zgodovinskem procesu , ki je brez teističnih vplivov prišel do konsistentne etike moralnih vrednot, kot jih recimu pripisuje Pučniku.
    Seveda nazor ni agresivna sila. Osebe z približno enakim nazorom pa se zgodovinsko izpričano združujejo in tvorijo silo, ki deluje kakor določa nazor.
    Glede na zaskrbljenost, ki veje iz avtorjevega razmišljanja, bi lahko sklepali, da agresivna sila nazorskega teizma pozročila vasj 1000 krat več zla (običajno se količina zla meri s številom mrtvih, pregnanih, mučenih)kot sile nazorskega ateizma. Mislim da je že kar nekaj študij, ki dokazujejo, da je razmerje ravno obratno. Mislim da se avtor tega dobro zaveda in ravna podobno, kot sam očita tistim, ki niso jasno kazali na zločinskost aktualne oblasti.

    • Še enkrat ali desetkrat preberi Jovana, ki taka tvoja in Pozničeva “razmišljanja” (bolje rečeno vajino nazorsko agresijo) preseže.

  8. Moj prijatelj liberalec (verjetno Ateist, a ne vem kakšne vrste, ker se o tem nisva nikoli pogovarjala, a na drugi strani on dobro ve, da sem jaz katolik) je prebral ta tekst in ga takole na FB ocenil:

    “Zelo dobro: Tu so ideologije/religije veliko bolj omejujoče, kot nazorski ateizem. Znotraj religijskega/verskega prostora praktično ni možen odprt dialog, saj obstaja v tem prostoru izrazita netoleranca do svobode govora, ki bi problematiziral religijske postavke (verski nauk), ali delovanje oz. politiko religijske institucije.”

    • Gospod Pavel,
      temu vašemu ateistu povejte, da je svoboda govora možna samo v deželah, kjer je krščanstvo dovoljeno in cenjeno. Povejte mu, da so pri nas v javni TRV ravnokar dali na čevelj človeka, ki se je uprl propagandi teorije spola.

      In še nekaj povejte temu vašemu ateistu, naj pride živet nazaj v Slovenijo in bo videl svobodo govora!

      • On živi v Sloveniji, njegov sin pa na Poljskem razstura z uspešnimi, sodobnimi filmi s poudarkom na odnosih.

        Ni lepšega, če vzgojiš otroke, ki te v vseh kvalitetah presežejo. Pri nas pa so otroci katoličanov in “desničarjev” Luke Meseci. Isto so jih presegli.

        • Definitivno. Današnji katoliki se moramo vprašati, kako to da Luka Mesec ki izhaja iz verne katoliške družine, kjer so njegovi sorodniki bili pomladniki – prestopi v komunistični tabor in v intervjuju reče, naj pobite svojci pač sami pokopljejo.
          To naredijo 4 leta FDVja in Delavsko-Punkerska univerza.
          Kaj za vraga so njegovi počeli pri njegovi vzgoji?!?!?

  9. Ateizem sam po sebi gotovo ni zlo. Ateist, ki živi skladno z Desetimi božjimi zapovedmi in morda še skladno z Govorom na gori, je gotovo boljši kristjan, kot nekdo, ki veruje v “Boga religije” in se udeležuje vseh cerkvenih ritualov, a ne živi življenja skladno s temi zapovedmi.

    Mislim, da se ateizem preveč enači z marksizmom. Lenin je res rekel, da sta marksizem in ateizem neločljivo povezana in je torej vsak marksist tudi ateist. Ni pa vsak ateist tudi marksist. Glede na to, da marksizem povsod za seboj pušča le pustošenje, bi kot zlo lahko označili marksizem, ne pa ateizem.

    • ateist, ki bi živel v skladu z desetimi božjimi zapovedmi, pač ne bi bil ateist. (še večina kristjanov ne živi po vseh desetih!!)

      res pa je, da večina sveta (vseh (ne)verozipovedi) želi živeti po štiri do šestih, ki pa seveda izvirajo iz tisočletij pred krščanstvom. (“problematični” od teh šestih sta “ne prešuštvuj”, ter “miselnozločinska” – “ne želi si…”
      (mimogrede, slednja je sploh zabavna, ker jo naši vrli politiki poskušajo spraviti v zakon!! človek bi si mislil, da boste navdušeni, pa sem večalimanj samo Ž.Turka slišal, kako se pritožuje – pač mejčkeno hinavsko 🙂

  10. Tale TW Tina Mamića definitivno spada pod to ideološko, religiozno tematiko :

    “Značilnost komunistov je bilo in je: vsak najmanjši odklon v razmišljanju je treba uničiti.Zakaj je tega tako dosti med današnjimi politiki?”

    Kako je na “desnici” dragi demokrati (oz. ali niste komunisti) ?
    Kako je v Cerkvi dragi verniki (oz. ali niste ateisti v Pozničevemu smislu) ?

  11. Lahko razumem nevernika, da se upira vsiljevanju vere. Na tej točki je potrebno dopustiti svobodno izbiro. Vendar v tehtanju med vero in nevero je vendar samo vera tista, ki v življenje vnaša smisel. Nevera je prazna, ker onkraj človeških meja ni nič. Ateizem ni nevera, ki se zgolj brani, ampak dejavna nevera, ki negativno posega na področje vere z relativiziranjem vseh življenjskih kategorij, ki so skozi zgodovino prepoznane kot pozitivne (ljubezen, empatija, spoštovanje, solidarnost, vest, boj za demokracijo ipd.), vera pa je njihovo pozitivnost utrdila in potrdila. Relativiziranje je nekaj drugega kot dvom, ki je nujno potreben, da se iz ovce razviješ v človeka. Vendar so za dvom dovolj teologija, filozofija, psihologija, umetnost … Ateizem je nekakšen hibrid, tako kot številna ezoterična področja, ki ljudem kažejo lažne bližnjice.

        • Ne. Edini argument mi je, da ateizem bolje poznam kot Lucijan, ki ga gleda kot Demona.
          Ateizem sem velikokrat izkušal preden sem počasi začel sprejemati Boga. Do 20.-tega leta sem bil iščoči ateist.

          Veliko kristjanov pa je danes dejavnih, celo pravovernih ateistov. Ki imajo vedno prav, ki Hudega duha avtomatsko in vedno vidijo v Drugem.

          Vse nas Hudič skuša, najbolj pa tiste, ki so z darovi najbolj obdarjeni, torej tiste, ki smo Boga spoznali in sprejeli.
          Dostojevski je izdelal legendo o Antikristu na podlagi katolika, katoliškega duhovnika.

          • Lucijanov komentar je še vedno povsem na mestu, glede na tvojega. Razen tega, da on nima pojma, ti pa veš. To je vse kar si povedal več kot on.

          • Tudi Hadjadj tako piše po Markovem evangeliju: Jezus je imel na eni strani VERUJOČE DEMONE, na drugi strani neverujoče učence in grešniki (ateisti) so bili prvi pričevalci, da je bil Jezus Božji sin (rimski stotnik).

          • Lej, jaz nimam problema pohvaliti dobrega komentarja, če je dober, ne glede, če prihaja iz vaše sekte. Ravno obratno se obnaša vaša sekta: med sabo še hvalite, zunanje pa demonizirate.

            Za Lucijana je demonski ali slab vsak tujec, vsak Ateist, vsak, ki ne voli SDS. Ali drugače: vsak, ki ni on.
            Demonska “krščanska” sekta ste.

          • Samokritičnost je vrlina, ki vsakemu človeku, tudi kristjanu, omogoča prepoznavati lastne napake in zmote. Za napuh drži ravno obratno – zaradi napuha postanemo slepi za lastno grešnost.

            Pavel,
            zdi se mi pomembno opozoriti vas, da ste v komentarju višje izrekli dva stavka v tretji osebi množine, izvzemši sebe torej: “Veliko kristjanov pa je danes dejavnih, celo pravovernih ateistov. Ki imajo vedno prav, ki Hudega duha avtomatsko in vedno vidijo v Drugem.”

            Se vam ne zdi, da ste s takim načinom izjavljanja pravzaprav sami zašli v kazanje s prstom na druge? Ali ne opazite, da ste se znašli v enakem položaju, v kakršnem se po vašem nahajajo tisti, ki jim očitate “pravoverni ateizem”?

            Fabrice Hadjadj, ki ga tukaj citirate, že v Uvodu (na str. 30) v svoji knjigi ‘Vera demonov ali preseženi ateizem’ opozori na demonsko past, v katero se je ujel farizej v Priliki o farizeju in cestninarju:

            “Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«”
            Lk 18,9-14

            Hadjadjev komentar o tej priliki je takle: “Auu! Spet me je zadelo naravnost v obraz! Kajti kaj drugega pomeni ne biti opravičen, kot biti kakor hudič?”

            Morda boste v luči spoznanja, da o morebitnem delovanju hudega duha lahko presojamo v prvi vrsti pri sebi, uspeli sprevideti, da tudi težke sodbe, ki jih v komentarjih o vaših političnih nasprotnikih tako rekoč otresate iz rokava, pravzaprav pričajo, da “hudega duha avtomatsko in vedno vidite v drugem”.

            Zanimivo, da ste v prvi osebi množine, torej vključujoč sebe, zapisali naslednje: “Vse nas Hudič skuša, najbolj pa tiste, ki so z darovi najbolj obdarjeni, torej tiste, ki smo Boga spoznali in sprejeli,” kar kaže, da sebe prištevate med najbolj obdarjene, ki potemtakem vedo, da jih hudič najbolj skuša 😉

          • Jezus v evangelijih blagoslavlja ateizem: ” Verujem, pomagaj moji neveri!” (Mr 9,24)

            Če Kristus ne zmore narediti čudeža, da kot Savel v svoji nadutosti in pravovernosti padete iz konja(triumfa) , vam tudi jaz ne morem pomagati.

        • Pavel. Vojne in zločine se zmotno oziroma pavšalno pripisuje ideologijam in religijam (ki imajo v osnovi dober namen). Resnica je, da je za vojne in zločine kriv človek. Človek je agresivno, pohlepno bitje, ki bo – če bo le mogel – za dosego svojih egoističnih ciljev zlorabil vse, tudi ideologije in religije. Jasno jue, da so ideologije in religije le posledice brzdanja človeškega egoizma. Zahodna družba je s civilizacijskimi dosežki prišla do visoke stopnje ozaveščenosti. V razvitem svetu mehanizmi (pravna država, človekove pravice, svoboščine, civilna družba, sindikati itd.) dobro delujejo in uravnavajo medčloveške odnose na dostojni ravni. Ni naključje, da se je t. I. krepki ateizem tako razvil prav v tem okolju, saj le to okolje zaradi lastnih zakonov dopušča vsakršno agresivnost. V nerazvitem svetu je možen le tihi ateizem, saj bi se ob kakršnikoli glasnosti takoj zakotalile glave. Tihi ateizem, skratka osebna nevera oziroma brezboštvo je brez težav sprejemljiv tudi v našem okolju. Ker smo civilizacijsko višje kot nerazviti svet, je deloma sprejemnljiv tudi krepki ateizem. Problem nastane, ko se začne ateizem agresivno vpletati v osebno verovanje in z navidezno skeptičnostjo, ki je le maskirano norčevanje, nima dobrega namena. Filozofska ali teološka skepsa ima vedno dober namen, medtem ko je ateistična skepsa zaradi izrazito negativna, tako rekoč satanistična. Kot sam pri sebi opažaš, svoje neizmerno zadovoljstvo z vsem in vsemi opravičuješ s tem, da se imaš za izrazito kritičnega človeka. To je prav. Vendar bi iz vsega tega vendarle lahko že naredil kakšen sklep, na primer, da se lahko čisto vsaka tema razvije v tisoč sneri, ki potujejo v neskončnost. Tako je tudi z ateizmom, ki uspešno zlorablja ta božji dar. Prav zato, ker se vsaka tema lahko razpotegne v kurja čreva, je v življenju nujno potrebno narediti neke ločnice. Vernik na primer si ne sme dovoliti zlepa vzeti vere, saj je vera edini pravi kruh. Svojo vero gradi preko dvomov, nikakor pa ne sme dovoliti norčevanja, v katero se je denimo razvil ateizem v ex-komunističnih državah, tudi v Sloveniji. Sam ateiste kot so Žižek, Makarovičeva, Svetlana in njen mož Hribar, Markeš, Tomičeva, Mesec, Hanžek in podobni vidim kot norčevalce, to je pajace z resnimi obrazi. Skratka, ateizem sam po sebi še ni zlo, zlo je postal, ko se ga je polastil človek oziroma pohlep v njem.

          • Ali si siguren, da ima islam kot religija v islamskem svetu danes dober namen? Če bi jaz tam živel, bi bil intimno ateist.

    • Ne vidim samoumevnosti, da bi ateizem nujno bil nenaklonjen ali sovražen vrednotam, ki jih nosi ali soustvarja konkretna vera. Zlasti krščanstvo, saj se je pojavil in razmahnil prav v okviru krščanske civilizacije.

      Dejstvo je sicer, da so ateisti pogosto taki: arogantni, sarkastični, vzvišeni, nihilistični, nonšalantni, pišmevuhovski ipd. A vsi pač ne. Ne vem, zakaj bi taki morali biti. Pač ne priznajo Boga in strahu Božjega. Vprašanje koliko je slednji še razširjen med verniki; vsekakor mnogo manj kot v dobi romanike ali gotike.

      Po mojem sta si današnji ateist in današnji vernik bolj sorodni duši kot današnji vernik in vernik izpred pol tisočletja.

    • “Ateizem ni nevera, ki se zgolj brani, ampak dejavna nevera, ki negativno posega na področje vere z relativiziranjem vseh življenjskih kategorij, ki so skozi zgodovino prepoznane kot pozitivne”

      Ateizem je tudi iskreno iskanje, in odprtost Drugemu, Absolutnemu, kar številni pravoverni kristjani ravno zaradi nadutosti v svoj prav, niso sposobni.

      • Ne vem, kako si prišel logično do trditve, da so ateisti iskreni iskalci. Iskreni iskalci se, ravno obratno, težko definirajo za ateiste. Ateisti ponavadi potegnejo črto čez Boga in ga ne iščejo ( več). Vsaj javno se delajo, da ga ne iščejo.

        Često tudi zaničujejo vero ali celo verne ljudi. Pogosteje sem doživel pri ateistih, da zaničujejo vero kot pri vernikih, da zaničujejo ateiste. Mislim, da je jasno, da se mi eno ali drugo ne zdi prav.

        • Ateistov je več vrst. Niso samo tisti idioti iz SD, ZL in LDS.

          Jaz sem bil krščen, imel prvo obhajilo, a mi je bil ta Folk vedno tako zoprn, da sem do Kristusa prišel šele preko protestantov. Šele umiranje stare mame je bilo zame tako pomembno, da sem zanjo šel do vaškega župnika in požrl gnus do katoliških, agresivnih, rovtarskih zadrtežev. Težko opišem: a obstaja tečna in težka agresija in nadutost, ki vsakega, ki ni vaš že vnaprej odbija. Jezusova religija bi morala biti odprta, je pa po njenih vernikih v večini sovražna.

          • Jezusova religija bi morala biti odprta, je pa po NJENIH VERNIKIH v večini sovražna.

            ********

            Kaj ti sam, kot VERNIK jezusove religije narediš, da ta religija nebi bila sovražna?

            Morda pa se ti imaš za izjemo, tistega, ki ne pripada večini?

            Kako lahkotno ti gre predalčkanje !

          • Kaj jaz naredim?

            Eden redkih sem, ki se zoperstavlja kako JJ s SDS zlorablja Cerkev in kako njegovi šamani s častnimi naslovi na Časniku pišejo Satanske stihe.

            In nihče od kristjanov ne črhne. A ko se jaz oglasim, vas je cela Legija, ki mi pravite: najprej pri sebi pometi.
            Zakaj torej vi, Legija, niste samokritični, ampak s topovi ž_e desetletja nabijate po vseh, ki niso vaši.

    • Ateizem ni nevera, ki se zgolj brani, …
      =========
      Mislim, da sta vsaj dve vrsti ateizma. Ateizem, kot posledica nevednosti in ateizem, ki kljubuje vedenju ali celo poklicanosti. To zadnje je značilno za ateizem pri vladarjih.
      Nevednost, ki izhaja iz tega da nekomu Kristus ni bil oznanjen, ni bil vzgojen, je drugačen od ateizma, kot odpadništva od vere.
      V ateizem iz nevednosti je človek prisiljen, nima izbire. Nima svobodne volje.

      • Ni enega ateizem, ni dveh,.. neskončno je ateizmov, kolikor je ateistov. Zato je tako naduto zmerjati ateizem.

        Podobno kot žvižgati nekomu, ki hoče več demokracije. Najhuje pa je še tedne in mesece opravičevati svoje naše in svoj prav.

        • Še nekaj dni nazaj si trdil, da ne zagovarjaš demokracije, ampak republiko. Kaj ti bo danes torej več demokracije?

          • Jaz nisem zadnja leta zagovarjal demokracije, ker vidim, da utrjuje negativno selekcijo. Na živce mi pa greste Demosovci, ki vam je demokracija edina strategija, ko pa vam kdo ogledalo postavi, pa znorite in škripate z zobmi.

  12. Hadjadj: ” V svojih izhodiščih verovanja Pascal znova uporabi razlikovanje med ateistov, ki išče, in ateistov, ki ne išče več…
    Poleg vernih, ki so našli Boga in mu služijo, ateistov, ki ga niso našli, a ga še vedno iščejo in tistih ateistov, ki ga ne iščejo več, so tudi taki, ki so našli Boga, pa mu kljub temu ne služijo. Pogubi jo še namreč prav s tem, ker so ga našli. BOLJ SE GA POSLUŽUJEJO, MANJ MU SLUŽIJO…
    Apologet se trudi prikazati krščansko resnico, vendar mu poznavanje le te ne preprečuje, Da ne bi bil ŠE SLABŠI…. Gre za Hudičevo zvijačo, da med tem ko se bojuje proti ateizem, pade v njegov teizem: v vero, ki je polna sama sebe, ki je ego-loška in ne več teo-logalna…. Resnični problem je, da je Satan zelo duhoven. V njem ni kančka materije.
    … Poleg tega diabolizirati bližnjega, videti počelo zla v drugem in ne v sebi, ali ni to največja skušnjava? Ali Satan ne pomeni “obtoževalec”, se pravi tisti, ki vso krivdo nalaga drugemu? ” (stran 27)

  13. Ateist je v glavnem omejen na materijo. Verjamem v to, kar vidim, pravijo. Njih subtilnejše sfere ne zanimajo oz. so prepričani, da jih ni. Če so to hkrati marksisti, jih zanima tudi “pravični družbeni red” in t.i. novi človek.

    Idejo o novem človeku je Marks povzel iz religioznih izročil, ki pravijo, da se samo človek, ki je blizu popolnosti, lahko ponovno poveže z Bogom (re-ligare, pomeni ponovna povezava). Toda marksizem je hotel to narediti na silo, kar je ljudi pohabilo in ne dvignilo na višjo osebnostno raven. So pa marksisiti ali komunisti prav tako verniki, toda v svoje ideale in utopije.

    K nastanku ateizma je ključno prispevalo dojemanje teizma na primitiven in nelogičen način. Zato je precejšen del krivde za to tudi na cerkvenih inšitucijah.

    • “Ateist je v glavnem omejen na materijo. Verjamem v to, kar vidim, pravijo. ”

      Verjetno to drži. Hadjadj pravi, da je Satan zelo duhoven, v njem ni delčka duhovnosti. Rad prikrito deluje v duhovnikih, v verskih sistemih, kjer naredi največ zla. Igra za obe strani.

      Za primer daje meniha, ki je vojskovodji ukazal naj pobije vse prebivalce katarskega mesta v Franciji.

      Satan je deloval pri katerih, ki so širili Herezijo, da je vse duhovno dobro in vse telesno, materialno slabo, zlo.
      Satan je deloval pri katolikih, ki so pobili tisoč meščanov katarskega mesta.

      Satan je zelo duhoven, ki prikrito širi sovraštvo in zlo.

      • Spell checker!

        Hadjadj pravi, da je Satan zelo duhoven, v njem ni delčka MATERIALNOSTI.

        KATARI

        Prepričan sem, da Satan največ škode v Sloveniji naredi, ker ves čas igra na obeh straneh hkrati:

        Na strani komunistov
        kot na strani DEMOS socialistov (SDS).

        Peklenska igra častilcev Satana.

  14. Satana nekateri pojmujejo kot intelekt brez srčnosti. Torej pojav, ki se odigrava v osebnosti in je navzoč v vsakem človeku. Skušnjave nastopajo v vsakem človeku.

    Tudi skušnjave, da je npr. Satan delujoč le v drugih ljudeh. To je tipično delo Satana.

    • S prvim delom se ne strinjam, ker zna biti hudič zelo prijazen, empatičen, “dober”, da te dobi.

      Z drugim delom se absolutno strinjam. Glavne bitke s Hudičem mora vsak človek bojevati v svojem srcu.

  15. Gledam postavljanje mlajev za 1. maj. Nekateri toliko truda vložijo v to. Potem pa ne znajo povedat zakaj mlaj za 1. maj?!
    Nočejo povedat, da so mlaj vzeli verskemu prazniku. Nabijajo o tradiciji in nekih poganskih predkrščanskih temeljih postavljanja mlaja. Res, kot za idiote.

  16. Gre za strašno nadutost, ko Mi, Naši, Katoliki točno vemo kakšni so Ateisti, kako so zli. Prav tako točno vemo, kakšni so muslimani. In o nas mislimo, kako smo top stvarstva.

    In ko vas opozorim, da je to sistemsko Zlo hudiča, mi očitate, da sem jaz nadut.

    • Zakaj svoje poglede posplošuješ na vse druge ?
      Ti veš kako razmišljajo, kako čutijo drugi ! To je tipičen primerek NADUTOSTI !

      Zame ni pomembno kaj človek je po veri, nacionalnosti, vsak je v mojih učeh božje stvarstvo, veličino ali neveličino njih pa ponazarjajo njih dejanja. In kot take jih vzamem v mojem odnosu do njih !

  17. Gre za strašno farizejsko nadutost, ko farizeji razgljabljajo kako zlo je ateizem in kakšni so Ateisti. Toda noben nima osebne izkušnje ateista , niti nima ateističnih prijateljev zaradi nadutosti in superiornosti.

    Edine slike ateistov vam rišejo vaši hudičevi šamani in politkomisarji.

    Nič vam ne pomaga, če vam nekdo pove osebne izkušnje ateista ali vam lepo razloži kot Jovan. Nič ne pomaga, kot bi zidu govoril.

    • Edine slike ateistov vam rišejo vaši hudičevi šamani in politkomisarji.
      ****

      Pa kdo so ti šamani in politkomisarji ?
      V kakšni katiliški sredini se ti giblješ?

      • Kakšnega ateista?

        Kakšen Ateist si bil?
        Si imel že takrat vse vedno prav?
        Si že takrat preganjal vsakega, ki malenkost drugače razmišljal od tebe?
        Si že takrat trpel nad seboj zlorabo religije in religijsko nasilje?

  18. pavel
    30.4.2016
    20:05

    Kaj jaz naredim?

    Eden redkih sem, ki se zoperstavlja kako JJ s SDS zlorablja Cerkev in kako njegovi šamani s častnimi naslovi na Časniku pišejo Satanske stihe.

    In nihče od kristjanov ne črhne. A ko se jaz oglasim, vas je cela Legija, ki mi pravite: najprej pri sebi pometi.
    Zakaj torej vi, Legija, niste samokritični, ampak s topovi ž_e desetletja nabijate po vseh, ki niso vaši.

    ******

    Torej, pravi , nekorumpirani kristjani, NEsocialisti ste(si) samo tisti, ki vneto pljuvate po vaši muzi?
    To se mi zdi malo čuden kriterij !

    Kot kristjan se trudim živeti evangelij znotraj župnije, ob duhovnem vodstvu našega čudovitega duhovnika, s katerim tvorimo zares pravo občestvo, si medesebojno pomagamo v težavah, živimo eden z drugim, tako, da te razne, kot praviš zlorabe, do nas ne pridejo. Tudi nimamo časa za take obrobne zadeve. Tudi sam sem prezaposlen, tako, da Časnik berem le ob prostih dnevih, pač nisem kot ste(so)nekateri zaposleni v javnem sektorju, zato te prosim, da mi napišeš te zlorabe vere.

    Moje osebne vere, osebnega odnosa do Jezusa, nobena zloraba ne omaja. To so postranske zadeve, ki pa lahko potihem in nevede vpliva na slabitev vere. Lahko postane pomembnejše od vere in Jezusa samega.

  19. ALDO JOVAN: “Razmišljajoči človek, tako ateist, kot vernik, oba se razumsko opredeljujeta do misli o Bogu, oziroma do misli, da je nek Vzrok sveta, nek Stvarnik.”
    =============================

    Potrebno je znati videti vzrok in posledico, potem bi taki dolgovezni članki kot je zgornji postali nepotrebni oz nesmiselni in za lase privlečeni.

    ateízem -zma m (ȋ) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga ♪ (SSKJ)

    Ateízem (grško α-: a- – ne in θεος: teos – bog) označuje brezboštvo, filozofsko prepričanje, da bog ne obstaja ali da njegovega obstoja ni mogoče dokazati in je zato vera vanj nesmiselna, ali svetovni nazor oziroma drža, ki ne verjame v obstoj višjih bitij. (Wikipdija)

    lógika -e ž (ọ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: (SSKJ)

    Torej:

    A bi lahko obstojali ateisti, če ne bi bilo vernikov?
    Če ne bi bilo vernikov nihče ne bi govoril o Bogu. In če nihče ne bi govoril o Bogu tudi ne bi moglo biti nikogar, ki bi trdil, da Boga ni.
    Ateizem je direktni napad na vernikovega Boga. Ta napad je tako brutalen (nasilje), da je ateist pripravljen celo zanikati vernikovega Boga s trditvijo, da Boga ni.
    Ateizem ne more biti ničesar drugega kot napad na vero in vernike.
    Kot sem že pred davnimi leti napisal:

    Če ne bi bilo vernikov tudi ne bi bilo ateistov.

    … in, ker so ateisti zelo ponosni na svoj status (ki so si ga sami dali), npr.: “mi ateisti se sklicujemo na razumom, znanost, dokaze …, verniki verjamejo v pravljice” …

    Ateisti se morajo za svoj status na katerega so ponosni zahvaliti vernikom.

    Ker se ateisti radi sklicujejo na svoj razum in logika in logično raz,išljanje je del razuma:

    Trditev, da Boga (ali česarkoli) ni, je tudi nesmiselna:

    O stvareh, ki ne obstajajo sploh ne moremo vedeti kaj šele, da bi se o tem, za kar trdimo, da ne obstaja, lahko na dolgo in široko/globoko pogovarjali.
    Stvari, ki jih NI ne moremo niti poimenovati, saj sploh moremo vedeti za njih, ker jih NI. Nečesa česar NI ne moremo poimenovati!

    Torej, ateist lahko zanika smo svojo predstavo o tem kakšen naj bi bil Bog o katerem govori vernik. Ateist se vtika v intimo vernika.

    Ateist v bistvu želi odvzeti Boga verniku, v tem gre tako daleč, da trdi, da Boga NI.

    Ateizem je sam po sebi nasilje.

    • Kar ti delaš je,
      da uporabiš o ateistih komunistične definicije,
      iznačiš vse ateiste z borbenimi ateisti, komunisti in preganja še vse katare (ateiste).

      Podobno zgodbo smo pol leta opazovali za vaš ne-odnos do muslimanov:
      1.muslimani so za vas vse, samo ljudje ne. 2.MUSLIMAN nima obraza, ni oseba.
      3. vsi so isti, vsi so kloni

      To je komunistično-fašistični pogled na človeka. To je komunistično-fašistična vera, religija.

      • Zakaj ni toliko odzivov kot bi jih lahko bilo ?
        En razlog jaz vidim v tem, da se nekateri postavljate v vlogo “bogov” …
        Nihče od nas ni toliko popoln, da bi si lastil Njegove lastnosti.
        Imamo napake, spoznanja, različna vedenja in znanja, popoln pa ni nihče.
        Jaz vem da nisem, za tebe Pavel pa ne vem.

        • Seveda nisem Bog, če me pa ti in tvoji pajdaši veš čas zmerjate. In tudi brez tega sem človek s številnimi napakami: kaj se sprenevedaš: saj ves čas kar tekmujete, kdo mi bo več napak odkril.

          Edina razlika med vami in menoj je, da se jaz izogibam kolektivizmu, modi družbe in malikovanju vodje, človeka, duhovnika in sistema ideologije.

          • O moji nadutosti: to je čustvo in greh v vsakem prisotno. Vem, da sem grešnik. Kdo je danes lahko kristjan (če ne računa na birokratske funkcije in časti)? Samo grešnik, ki se zelo zaveda svoje grešnosti in šibkosti.

            Sklepam o tebi samo iz tvojih odzivov, tvojega pisanja.

        • In še v eni stvari: nikoli niste za nič krivi in odgovorni.

          Sedaj sem jaz kriv, ker se nisi ti in eden od 100 klonov oglasil pod Pozniča kritično. No, tega ne morem trditi pod histerijo proti islamu, kjer sta se tu oglasila predvsem If in malo Zdravko.

          Torej kloni brez osebne svobode, brez odgovornosti in brez vesti. Edini perfektni izdelek komunizma.

  20. Katari so bili teisti in ne ateisti. Imeli so svoje duhovne rituale in živeli so bistveno bolj po načelih Svetega pisma kot tedanja KC, ki jih je razglasila za heretike.

    Beseda katari pomeni čisti. Povezani so bili z Bogomili, ki so živeli na območju današnje Bolgarije in Bosne in Hercegovine in jih je tudi preganjala tedanja KC.

    • Vem. O katarih ali bogomilih je zadnjič pisal Cestnik v povezavi z muslimani, ki nimajo Bogočloveka, ampak je njihov Alah samo pravi Duh in pravi Bog.

      Heretiki v smislu tega kar je Jezus učil. Tako kot socialisti. Prav nič niso bolj čisti. Jaz sem jih zgoraj omenil pri ateistih zgolj v logiki, kakšno zlo lahko kristjan, duhovnik, škof, kardinal ali papež dela in to so tudi nekoč delali. In še danes.

  21. Niso bili heretiki v smislu kakor je Jezus učil, temveč kakor je KC tedaj učila in zahtevala. Nekateri menijo, da so bili Katari bolj pristni kristjani kot tedanji pripadniki KC.

    • Kaj pa menite vi, gospod Tine? Se tudi strinjate z mnenjem nekaterih?

      Jaz namreč trdim, da bi sedanja oblast prepovedala Katare kot prepoveduje društva samomorilcev.

  22. Razlika med vernikom in ateistom je v tem, da ima prvi glas vesti za Božji glas, drugi pa ne. Po vesti bomo sojeni, zato bi človek mislil, da je dovolj, da se le drži, kar mu vest veli, pa bo vse v redu, čeprav se ima za ateista. To je tudi res, toda iskreno poslušanje vesti pripelje človeka do potrebnega spoznanja, kako šibak je, in do molitve.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite