Ali bomo tudi Slovenci potovali skozi puščavo 40 let?

8

Slovenska osamosvojitev je bila enkraten podvig in v njegov uspeh mnogi niso verjeli. Niso verjeli, da bomo sploh prišli skozi rdeče morje. In vendar smo prišli čezzenj skoraj po suhem. Skoraj brez prelivanja krvi. Uspeh je nato marsikoga zaslepil in mislili smo, da lahko pridemo do »Obljubljene dežele« kar po bližnjici. Danes vemo, da bližnjica ni najkrajša razdalja do cilja. In tudi če bi bila, bi vanjo prišli nepripravljeni.

Svetopisemski voditelj Izraelcev, Mojzes, je vedel, da priprava ni preprosta reč, zato je svoje ljudstvo pod božjim vodstvom popeljal po 40 let dolgi poti v Obljubljeno deželo. Med potjo po puščavi sta se zamenjali dve generaciji. Lahko da je taka pot namenjena tudi nam in smo zadnjih 20 let opravili morda polovico poti. Ni bila prava puščavska pot. Vodila je mimo zelenih oaz, ki so nam zakrivale puščavo. V naslednjih 20 letih nas do cilja čaka (resnična demokracija) druga polovica, ki pa bo prava puščavska pot.

Ob proslavljanju 20-letnice osamosvojitve taborimo pod goro Sinaj, potrebni duhovne prenove. Iščemo vodjo »Mojzesa«, da bi nam od tam prinesel obnovljene zapovedi, ki smo jih v preteklosti pozabili. Ker nismo pripravljeni nikogar poslušati, bomo med našimi kandidati »Mojzesa« težko našli. Vseeno pa je prav, da vemo, kaj od njega pričakujemo.

Svetopisemski Mojzes je s Sinaja prinesel dve tabli z verskimi in moralnimi zapovedmi, ki so v stoletjih postale tudi naše. Nekatere od teh kot »Ne laži«, »Ne kradi«, »Ne bodi nevoščljiv«, smo skoraj popolnoma pozabili, ali jih preziramo. Morali se jih bomo naučiti znova. Voditelja zato čaka težko delo. Poleg ostalega pa bo moral pred vse druge zapovedi postaviti zahtevo: »Ne sovraži svojega bližnjega«. Zgleda, da Mojzes med svojimi rojaki takega sovraštva ni našel tako zakoreninjenega, kot je pri nas, zato ga med desetimi zapovedmi ni naštel. Pri nas pa je sovraštvo narodno blago in naša glavna zapoved v naslednjih dvajsetih letih se bo morala glasiti: »Ne sovraži, ampak ljubi«. Ali kot je, pred več kot dva tisoč leti, grški dramatik Sofokles položil na jezik svoje junakinje Antigone: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu«.

Mojzes je ob vrnitvi, s tablama v rokah, našel svoje rojake, ko so plesali okrog zlatega teleta. V gnevu,  da bi jih trdno prepričal o škodljivosti tujih bogov, je tabli vrgel ob tla in jih razbil. (Izraelci so skozi puščavo v Obljubljeno deželo ponesli novi tabli, ki ju je Mojzes prinesel ob drugi vrnitvi z gore Sinaj.) Slovenci danes z izbuljenimi očmi in premamljeni plešemo okrog zlatih telet vseh vrst, predvsem pa nesrečni in nezadovoljni pasemo nevoščljivost do  sosedovega bogastva. Ob tem pozabljamo  na naše duhovno bogastvo, ki mu bomo morali v naslednjih dvajsetih letih posvetiti vso skrb.

Glavni problem za našo drugo polovico poti je, najti slovenskega duhovnega in narodnega vodjo, našega »Mojzesa«. Da bi ga našli v eni osebi ni verjetno. Kar smemo upati je, da bi, kljub naši razdvojenosti, našli npr. voditeljsko skupino, ki bi nas, opremljena z moralnimi vrednotami, preko duhovne prenove popeljala v prihodnost.

Seveda je vprašanje ali je (duhovna) voditeljska skupina izbrancev sploh potrebna, saj naj bi bila prihodnost naroda v rokah politikov. Res je. Vendar naši politiki ne zmorejo duhovne prenove: levica ji nasprotuje, in to tako močno, da je tudi desnica brez moči. Kljub temu je v Sloveniji klic po duhovni prenovi z dneva v dan vse močnejši, kar daje upanje, da bo do nje v naslednjem obdobju res prišlo.

Foto: Wikipedia

8 KOMENTARJI

  1. Ja, kar lepa misel: demokratična Slovenija ni za te Slovence, ki tukaj sedaj živimo. Nismo zreli zanjo.

    Ne strinjam se pa z mislijo: “…Vendar naši politiki ne zmorejo duhovne prenove: levica ji nasprotuje, in to tako močno, da je tudi desnica brez moči. ” Nihče ti ne more preprečiti moralne prenove, če si jo seveda želiš. Jaz mislim, da si tudi desnica ne želi preveč moralne prenove. Gospoda Janez in Lojze sta imela svojih pet minut, a tudi nista poskusila obrniti miselnost naše države: pobrati čim več davkov, nato jih pa po lastni presoji kaj vrniti … kaj šele, da bi razmišljala o kakšni lustraciji ali pa kje vse živijo Slovenci.

    Ah, ta sladkost oblasti! Tudi mene bi zapeljala, zato ju ne obsojam!

  2. Dobra primerjava, ni kaj. A tudi dobra iztočnica za tiste komentatorje, ki nikakor ne morejo sprejeti drugače mislečih.

  3. Pred dvajsetimi leti so me ljudje sprasevali, koliko casa rabimo, da bomo kod je Svica?

    Moj odgovor je bil za preprostega cloveka z primerjavo Smarne gore in Grmade. Ce gres iz Smarne gore na Grmado moras najprej do sedla in potem se povspnes na Grmado. Torej smo bili 1939 zelo vsporedno z Svico. Potem se je pa zacelo padanje vse do 1991. Sedaj se pa pocasi pobiramo iz moralnih rusevin. Ko se pokaze malo svetlobe jo takoj zakrije nov premik rusevin. Treba je pocasi odstranjevati to podrtijo. Ker pa nismo ob samem zacetku odstranili glavni vzrok podrtije se nam mascuje z obrestmi. Zalostno a resnicno.

    Pot bo dolga in naporna, ni pa nepremagljiva.

  4. ” Glavni problem na naši naslednji polovici poti je najti slovenskega duhovnega in narodnega vodjo, našega »Mojzesa«”

    Bojim se , da so se časi spremenili v toliko, da sodbne demokracije ne premorejo velikih vodij. Tako je pot družbe veliko bolj odvisna od kritične mase posameznih družbenih skupin. V sodobnih demokracijah, je močna civilna družba edina, ki lahko konkurira idejam poltike, kapitala, potrošništva,… Tu pa je naša družba najbolj šibka.

  5. Zanimivo, da nam rdeči bratje prav vsiljivo ponujajo nekakšno cvilino družbo, ki edina lahko reši vse probleme.

    Seveda ne kakršnekoli civilne družbe, temveč le tako, ki jo generira kapitalistična levica in jo vodijo naši rdeči bratje.

    Tadej, v močnih sodobnih demokracijah stavijo na državo, na vladavino prava, na večne vrednote, ki jih je izoblikovalo človeštvo, da je lahko preživelo ter na čast, delo, odgovornost in poštenje.

    Vse to pa so vrednote, ki so tuje levim kapitalitičnim strankam in tako imenovani civilni družbi, ki jo podpirajo naši rdeči bratje

  6. Ne Mefisto

    Rdeči bratje so nam vzeli civilno družbo, sprivatizirali so jo, zato jo vsiljujejo. No v zadnjem letu je tudi tu nekaj temljnih sprememb, vsaj zelo močna je postala Cilina iniciatnva za družino. Edino prva civilna družba je lahko protiutež medijem, ki bi vsakega eventualnega »Mojzesa« raztrgali v štartu. Proti diktaturam je edino orožje civilno gibanje.

  7. Precej zgrešena primerjava! Pa ne procesa, zgrešena primerjava akterjev tega procesa!
    1. Judje so bili plema in so danes nacija, ki imajo svoje korenine, se jih zavedajo in jih pestujejo!
    Imajo se za posvečeno in izvoljeno ljudstvo in prvobitne prebivalce zemlje! In to neglede na nejsanost tega izročila!
    Svoje korenine pestujejo in izročila predajajo iz roda v rod!
    Drug drugemu pomagajo in se v težavah povezujejo! Ne poznajo nacionalne razklanosti!
    Najprej so Judje, daleč, daleč kasneje pa ostalo!
    V tednu imajo dan, ko se posvetijo molitvi in razmišljanju!
    Svoje zgodovinske osebnosti spoštujejo in jih malikujejo, berite Biblijo! Izdajalce pa izločijo!
    Kdor dvigne roko nad Juda, pa naj bo še tako skrit, ga najdejo in se maščujejo!

    Slovenceljni smo še vedno pleme brez korenin in brez zgodovine in brez korenin! Kot panslovani smo pritepenci na tuji zemlji. Svojo zgodovino, Venetsko, Karantanija, AvstroOgrska, smo pozabili, popljuvali in zbrisali!
    Celo kot da smo začeli z ustanovnim sestankom OF (Organizacija Fanatikov)
    Drug drugega spodnašamo, nagajamo si, tožarimo, v smislu, če meni crkne krava, naj sosedu dve! Smo razklani
    Svoje izdajalce in slabiče malikujemo, junake pa pljujemo!
    V tednu dni nimamo dneva, da bi se posvetili razmišljanju in molitvi, raje sedimo po bifejih ali se vlačimo po Šparu in Mercatorju!
    Tiste, ki nas pobijajo skrivami in jih pestujemo s penzijami ali naslovi ulic ali kar kot voditelje.

    2. Prilika sama po sebi pa ima nekaj trenutnih, ne pa posledičnih, podobnosti!
    Kot Slovenceljni v SFRYU so Judje pod Egipčani živeli kot sužnji v velikem kanc lagerju!
    Imeli so delo, imeli so plače, imeli so točno določen dan za dnem! Kot v vojašnici, mislijo za tebe drugi!
    Pa so odšli iskat svojo obljubljeno domovino! Kar so nabrali v Egiptu pojedli in popili v puščavi, zapravili ali uničili in nastal je kupleraj! Razgrajanje, pljuvanje po voditeljih, ki so jih izpeljali izpod suženjstva, kurbarija, anormala, incesti, razbijanje….
    Mar ni tako pri nas?
    TODA!
    ker so Judje ostali Judje, jim je beseda in DESET BOŽJIH ZAPOVEDI, zadoščalo, da so se vrnili k Bogu!
    Slovenceljni pa smo ničeta in smo Boga zamenjali s božanstvi in se nimamo ne kam, ne h komu vrniti!

  8. Tadej,
    jaz pa verujem, da vse gre, če je le Bog na prvem mestu. Mi pa smo Boga odgnali, pa ne le rdeči, tudi preostali se rajši zazremo v zlato tele kot v Boga. Trdim, da zadnji šef slovenske UDBE ne bi nikoli postal predsednik države, če ne bi dobil tudi krščanskih glasov na volitvah.

Comments are closed.