Ali bo nova stečajna zakonodaja spodbudila gospodarsko rast?

0

zbornica-upraviteljevNa poti izhoda iz gospodarske, finančne in socialne krize bomo, ko bo samoumevno, da moraš delavca plačati; da plačaš, kar kupiš in da vrneš kredit. Lahko se seveda zalomi, ampak v tem primeru je cena visoka. Žal, to za mnoge še ni samoumevno , tudi zaradi porazne stečajne prakse, ki jo diktira sprega »propadlih podjetnikov«, stečajnih upraviteljev in pravosodja, svoje pa pristavi še politika. Po koncu stečajnih postopkov so mnogi »propadli podjetniki« bogatejši kot kadarkoli in prosti vseh obveznosti do delavcev, upnikov in države ter si lahko brezskrbno pojejo: »Kaj nam pa morejo, če smo vesel’?«

Primer. Stečajna upraviteljica je pred meseci prodajala stroje iz stečajne mase nekega lesnopredelovalnega podjetja. Največja, milijonska, upnika propadlega lastnika sta Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor. Realna vrednost strojev je bila po oceni strokovnjakov vsaj 150.000 EUR. In kakšno izklicno ceno je postavila stečajna upraviteljica? 1.200 EUR! Najboljši ponudnik je na koncu plačal 12.000 EUR. Pri tem je zanimivo, da ponudniki niso smeli biti navzoči pri odpiranju ponudb!

Kupec je po plačilu kupnine vprašal stečajno upraviteljico, kje lahko prevzame stroje. Odgovorila mu je, da ne ve in ga napotila na nekdanjega direktorja, ki je podjetje spravil v stečaj. Kupec se je res obrnil nanj in sledil je šok. Ta mu je namreč povedal, da je stroje »odpeljal na odpad«. Nekdanji lastnik je stroje v realni vrednosti 150.000 EUR, ki niso bili več njegova last, »odpeljal na odpad«?! Halo! Ko je kupec s tem seznanil stečajno upraviteljico, mu je vrnila 12.000 EUR in želela s tem zaključiti zgodbo. Kakšen bo razplet še ni znano, ker bo očitno potekala dolgotrajna pravda. Je pa v tej zvezi zanimiva še ena stvar: ta isti »podjetnik«, se je spomladi 2012, potem ko je to podjetje preko vsake mere zadolžil in spravil v stečaj, v Avstriji lotil 8 milijonov EUR vrednega projekta investicije v hotel!

Kako je mogoče, da stečajna upraviteljica ne ve, kje je premoženje, ki ga prodaja? Kako lahko nekdanji lastnik razpolaga s premoženjem, ki je v stečajni masi? Zakaj ponudniki ne smejo biti navzoči pri odpiranju ponudb? Zakaj upniki, v tem primeru predvsem največji državni banki, dovolijo krajo svojega premoženja?

Podobne kraje premoženja iz stečajnih mas se pogosto dogajajo, delavci, upniki in banke pa samo na ta način na leto izgubljajo stotine milijonov EUR.  Bojim se, da so tudi v tej luči ocene o 6-7 milijardni luknji t.i. slabih kreditov v državnih bankah močno podcenjene. Lahko se zgodi, da 900 milijonov EUR, s katerimi  naj bi Bratuškova in Čufer dokapitalizirala državne banke, ne bo dovolj niti za pokitje letos dokončno izgubljenih terjatev.

Nova stečajna zakonodaja naj bi prinesla red. Bolj bi verjel, če bi bila 100% plagiat – npr. nemškega insolventnega zakona, ki dokazano dobro deluje. Ko sem zadnjič na to temo poslušal vladnega vlečnega konja Gašparja Gašparja Mišiča, me je začelo resno skrbeti. Matematika je pač neizprosna gospa, ki je gostobesedno zvitorečenje ne prepriča, čeprav mnogi to vztrajno poskušajo.