To ni komentar, to je stališče
Zadnji intervju, ki ga je Matej Tonin dal za naše medije, v našem primeru za Siol.net, so razlog, da spet prižgem rumeno luč, ko gledam na stranko, ki jo običajno volim. Priznam, da je voliti NSi težko, ker ne gre le za program, ampak za ljudi, ki so ali niso sposobni uresničevati napisano. Priznam tudi, da so moji politični kriteriji silno nizki in široki in da se ne razburjam za vsako malenkost. Tako se nisem razburjal, ko sem odkrival, kako spretno in umazano je vodstvo iz centrale zagotovilo »establišmentu«, da sedi zdaj v parlamentu. Nisem se razburjal, ko je celotno vodstvo NSi iz Novega mesta odstopilo zaradi centralizma Ljubljane, v našem primeru skupine, ki jo lahko danes imenujemo »Toninova« skupina. Nisem se razburjal, ko sem kar naenkrat odkril, da vrh stranke pravzaprav ne obstaja in da je ena najbolj vidnih in perspektivnih osebnosti Nsi-ja, Dolinarjeva, odšla in brez boja zapustila vrh stranke in ga prepustila Toninu ter njegovemu mlademu krogu. Vedel sem tudi, da je pri sedanjem vodstvu nepriljubljena, a zame to spada med običajnosti političnega življenja in se nisem razburjal. A tako se je zgodilo tudi še kje drugje, ko boljši kandidat ni smel kandidirati, ker bi ogrozil Toninovo izvolitev, saj je že pred štirimi leti šlo za le nekaj glasov in tudi zdaj je bila velika nevarnost, da mladi politik ne bi prišel na prvo mesto, ki bi mu prinašalo nov poslanski mandat. Ajdi, sem si spet in spet rekel … To spada k politiki in igram, ki se jih gredo na tem človeškem polju. Opravičeval sem in si rekel, če niti med klerom ne izostane boj za prva mesta in ne manjkajo med nami niti vse mogoče umazane primesi, kaj bi bili politiki boljši. Zdaj sem pa bral izjavo o »politiku v zaporu« in sem bil ponovno zgrožen. Očitno postaja, da mladi gospodič nima lastne hrbtenice in je njegova mentaliteta kontinuitetna, napačno spravaška, usmerjena v všečnost po meri Murgel. Imeti lastno stališče pomeni včasih soglašati tudi s tistim, ki nelojalno konkurira. In SDS je nelojalna konkurenca, saj se redko ali bolje nikoli ne zgodi, da bi ta stranka podprla NSi, če se že zgodi, da NSi prehiti SDS. Res je tudi, da smo imeli volivci NSi-ja za časa pokojnega Andreja Bajuka vtis, da je NSi satelit SDS-a in opazovalci smo hitro spoznali, da prvi predsednik ni znal postaviti na noge dostojnega strankinega aparata. Sledila je kazen. Izgon iz parlamenta, iz katerega se je stranka pobrala, ker smo njeni volivci spoznali, da jo pač hočemo v parlamentu. A hočemo stranko, ki nas zastopa in ne neko spravaško stranko, ki se trudi ugajati Milanu Kučanu in njegovim gostilniškim pajdašem. Kajti danes je že jasno, da zadnji partijski sekretar svoje mahinacije vodi iz te ali one gostilne. Noče kandidirati, noče prevzeti odgovornosti, ampak od zadaj, kot stric bi rekel Pahor, meša štrene. Zadnjič je to storil letos, ko je Alenko Bratušek nagovoril k odstopu (po blamaži v Bruslju vemo, da Alenka Bratušek ne bi nikoli odstopila iz lastnega nagiba) in nam zakuhal nesposobnost, ki nam vlada zdaj.
Ugledni in od kontinuitete neodvisni pravniki, vsi po vrsti, z gospodom Krivicem na čelu, ki ne voli SDS-a, kakor tudi jaz ne, in mu ne moremo očitati niti tega, da bi bil »desni«, »pomladni« ali kakorkoli povezan z »našo stranjo«, pravijo, da je sodba zmazek, ki dobi pridevnik »praven« samo v naši deželici, ki ji še vedno vlada partija. Sodba torej, ki je polna namigov in kjer krivda ni dokazana. Zato je JJ nedolžen in je politični zapornik. Ko bo ta temeljna krivica odpravljena, se bomo pogovarjali še o vseh njegovih političnih vrlinah in napakah. Za zdaj pa velja, da je nedolžen in je zaprt samo zato, ker ga tam hoče nomenklatura.
Partija pri nas zlorablja pravosodje. Vodijo ga ljudje, ki pridejo na prva mesta samo tam, kjer ni več nobenega merila o dobrem in slabem. Ali se mladi Tonin ne zaveda, da je s tako izjavo dejansko razkril, da ne sodi v NSi, ampak bi moral biti v SMC ali prej v PS ali še prej v DL? On je vreden dedič SZDL-ja, one čudne tvorbe, s katero je KPS vladala, ko ji je oblast povzela iz rok in jo z Drnovškom, Jankovičem, Virantom, Pučkom in zdaj Cerarjem uspešno nadaljuje?
Očitno je mladi gospodič v politiki zamudil čas za izobraževanje, kajti on in njegov krog nimajo krščanske politične izobrazbe, ki jo pričakujemo od slovenskega krščanskega politika. Če ne drugo, bi pričakoval, da temeljito pozna dr. Marka Kremžarja, ki je eden najboljših mislecev o katoliškem družbenem nauku in bi, po mojem prepričanju, bil svetovno znan, če bi pisal v španščini in ne, kakor dela iz ljubezni do tega, kar je, v slovenščini. Pa ne le to. Ker gospodič piše zakon o pokopu žrtev revolucije me je strah, da bi iz tega prišel zmazek, ki bo naše mučence še enkrat umoril. Ali pri tem pisanju sodeluje Nova slovenska zaveza, ki je resnična dedinja domobranstva? Ali so k pripravi tega zakona povabili izseljence, predvsem argentinsko skupnost, ki je najbolj čudovita nosilka tega, kar bi Slovenija lahko bila, če ne bi zmagali komunisti? Ali bodo na take spomenike postavili križ, ki je znamenje naše vere in tudi naše identitete ali bodo postavili neko novopogansko tvorbo, ki jih bo nemo (njih in nas) žalila? Ker imajo v parlamentu večino dediči morilcev in KPS, ki se nikoli niso kesali svoje krvave revolucije, ampak hočejo, da vse skupaj pozabimo in da jim priznamo, da so njihovi privilegiji, ki izvirajo iz našega holokavsta, legitimni, t.j. hočejo, da jim priznamo, da je »normalno, da oni vladajo«, se bojim, da bi bilo bolje, da take zakone pustimo še pri miru. Pisali jih bomo, ko se bodo pripravljeni soočiti z zgodovinsko resnico brez mitoloških primesi in s svojo krivdo, saj imamo še vedno zločin brez zločincev, potem pa bodo pripravljeni tudi napisati podobne zakone, ki jih ima Nemčija za denacifikacijo in o Judih. Če piše takšen človek, ki ne zna razlikovati osnovnih stvari, ki draži svojo lastno politično bazo in najbolj zveste volivce, potem se bojim, da bo naredil veliko škodo.
Nisem član NSi-ja, sem samo njihov volivec. Ne iz kakega posebnega veselja do te stranke. Iz prepričanja. Sem kritični opazovalec političnega dogajanja v naši deželi in kot duhovnik se ne vtikam v politiko (nikoli nisem kandidat in ne zasedam nobenega voljenega, političnega mesta). Ampak, če NSi ne bo počistila s takimi izpadi in se ne bo odpovedala takim spravaškim in kontinuitetnim držam, bom moral resno premisliti, ali bom še kdajkoli napisal kaj, kar bi kogarkoli nagovorilo v smislu “NSi je odgovor ali voli to stranko”. Morda bom moral celo začeti razmišljati, kako doseči, da jih pošljemo spet v izvenparlamentarno karanteno, kajti če je to edina pot, da se stranka prečisti, bodo pač morali po njej. O tem bo odločalo članstvo na kongresu, a volivci bomo do njihovih odločitev in korakov posebej kritični, ker hočemo poslance, ki zastopajo svoje volivce in ne neke ‘toniniade’.
Dobro bi bilo, če bi se zavedali, da so še vedno rahlo nad parlamentarnim pragom in da je dovolj, da se ustanovi še kakšna »Krščansko demokratska stranka«, kakor so to naredili 2008, pa je nevarnost velika, da ostanejo zunaj parlamenta. In ker vsi pričakujemo volitve prej kakor čez štiri leta, saj je že sedaj jasno, da vlada ne deluje, da ni uspešna in ne uživa podpore tistih, ki so jih tako množično volili, in da se lahko zahvalijo samo medijskemu enoumju in ne-poročanju in navijanju, da je za zdaj še mir … A vse kaže, da bodo mimo vse kontinuitete spet nastale razmere za manifestacije, ‘štrajke’, ipd. Se že dogaja.
Želel bi si torej, da se nehajo ‘toniniade’, saj je iz Kučanove pokojnine in zdaj izjave o političnem zaporniku jasno, da mladenič ne razume kje živi in še bolj, koga zastopa. Zato pričakujem od Nsi-ja, da počisti pred svojim pragom. Če tega ne bo storila, bom resno premislil, ali bom še volil to stranko in jo komurkoli priporočal. Dovolj je bil en Kocbek s svojim krščanskim socialistom, ki je prodaj svoje brate brezbožnemu komunizmu. Dovolj en Pucko, ki je prodal našo demokracijo istim ljudem za male pare v imenu iste neumnosti kakor prvi. Nočem prenašati še mladeniča, ki očitno naseda isti kontinuiteti in njeni mentaliteti z isto staro in zgrešeno retoriko, ki nam je prinesla že toliko zla.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
