Neuspešna integracija je med vzroki za napade v Nemčiji. Tudi pripadniki tretje generacije priseljencev iščejo korenine in se poistovetijo z radikalnim islamizmom. Tukaj je izziv za Evropo, da pokaže velike prednosti našega načina življenja, ki jih islamizem ne zagotavlja, pravi zgodovinar Aleš Maver, ki je bil v času zadnjih napadov v Nemčiji.
Z zgodovinarjem in političnim analitikom Alešem Mavrom smo se pogovarjali o tem, kako je v Nemčiji preživel minuli konec tedna, ki sta ga poleg petkovega streljanja v Münchnu zaznamovala še dva podobna napada, ter o njegovih pogledih na vzroke in posledice teh dejanj.
Kje ste bili v petek zvečer v času napada v Münchnu?
Bil sem z vlakom na poti iz Darmstadta v München. Zaradi napada so prekinili vse železniške povezave do mesta, zato nas je vlak odložil že v Ulmu. Potem se je bilo treba znajti. V Ulmu je bilo vse polno, zato sem pogledal, kam še peljejo vlaki in se odpravil proti mestu Kempten, kjer sem prenočil.
Bila je velika panika, saj ni bilo znano, koliko je storilcev in ali napad še traja. Očitno so nekateri na družabnih omrežjih tudi namenoma podpihovali paniko.
Kako so se Nemci odzvali na napad v Münchnu in še dva, ki sta mu sledila?
Ko sem v soboto zjutraj prišel v München, je bilo vse že dokaj mirno. Včeraj pa sploh več ni bilo videti, da se je kaj zgodilo. Vendar tudi če si zelo miren, kot Nemci so, taka koncentracija napadov pusti posledice. V pogovorih ljudi so napadi še zelo navzoči.
Kako se namerava Nemčija spopasti s tovrstnimi dogodki?
Po moje držijo besede šefa kabineta premierke Angele Merkel Petra Altmaierja, ki pravi, da ima nedavni napad v Nici zelo negativen učinek, saj je bil izveden na preprost način, kar pomeni, da lahko napadalec postane praktično vsak. Pričakovati je še nekaj podobnih poskusov, verjetno žal tudi nekaj “uspešnih”. Te napade se po Altmaierjevih besedah da preprečiti samo z uvedbo popolnega nadzora nad državljani, kar pa je nesprejemljivo. V tem primeru bi načrtovalci napadov dosegli svoj cilj. Če bi se odpovedali temeljnim svoboščinam, bi naš del sveta, ki je nekakšen otoček svobode, četudi se to sliši pesniško, napadalci zapeljali v svojo smer.
Popolna preprečitev takšnih napadov ni mogoča. Nemogoče je na primer pregledati vsakega potnika na vlaku, ker bi to uničilo železniški promet. Proti tipu napadov, kot smo jih doživeli v Parizu in Bruslju, še obstajajo neki mehanizmi za boj, proti preprosto izvedenim napadom, kot so nedavni in ki spodbudijo posnemovalce, pa po moje ni učinkovitega orožja. Eden od načinov, ki se ga poslužujejo Nemci, je skrb za socialni dvig ljudi, ki se počutijo odrinjene, a to je dolgotrajen proces, napad v Nici pa že danes vabi posnemovalce.
Je po vašem mnenju torej vzrok za napade neuspela integracija priseljencev?
Gotovo je neuspešna integracija med vzroki za napade. Tukaj je še občutek socialne izključenosti. Zanimivo je, da tudi pripadniki tretje generacije priseljencev iščejo korenine in se poistovetijo z radikalnim islamizmom. To je en velik izziv za Evropo, da pokaže velike prednosti našega načina življenja, ki jih islamizem zagotovo ne zagotavlja.
Nemci se trudijo za integracijo, a je dovolj, da samo v nekaterih primerih ta prizadevanja niso uspešna in že pride do tragičnih dogodkov.
Pogovarjal se je Aleksander Kolednik, več lahko preberete na siol.net.
