Alenka Bratušek je res plagiatorka

14

Avtor: Stanislav Kovač. O plagiatorski ekonomski politiki nove vlade.

Skoraj vsakodnevna zagotovila nove premierke Alenke Bratušek o nadaljevanju dobrih projektov ekonomske politike Janševe vlade odpirajo pomembno vprašanje: je premierka Bratuškova plagiatorka, ki je v opoziciji skupaj z Jankovićem & Co. silovito napadala ekonomsko politiko prejšnje vlade, takoj po prevzemu oblasti pa ukradla njene ključne projekte in jih začela domači in tuji javnosti neprepričljivo prodajati kot svoje?

Ekonomski telebani na oblasti

Za vse ekonomske telebane, ki še vedno ne razumejo glavnega razloga za eksploziven dvig cene dolgoročnega zadolževanja Slovenije po nastopu nove vlade Bratuškove 20. marca, je treba ponoviti glavno sporočilo moje kolumne iz prejšnjega tedna: posodobljeni podatki iz grafa o ceni dolgoročnega državnega dolga Slovenije, Malte in Luksemburga lepo kažejo, da je za našo državo po 20. marcu cena zadolževanja eksplodirala, medtem ko je za Malto in Luksemburg ostala nespremenjena (glej graf Cena zadolževanja Slovenije, Malte in Luksemburga).

 

 

Malta in Luksemburg sta bila ob Sloveniji državi, ki so ju tuji mediji najpogosteje omenjali kot možen novi Ciper zaradi velikosti njunih bank, obe državi pa imata kot Slovenija tudi podobno plitek trg državnih obveznic. Po 20. marcu se v Sloveniji ni spremenil noben makroekonomski kazalec, prav tako se zaradi ciprskega virusa ni zvišala cena zadolževanja primerljivo tveganih držav. Odločilna sprememba se je zgodila le pri nas v Sloveniji, to je izvolitev nove vlade Bratuškove, ki so jo finančni trgi prepoznali kot izjemno tvegano in zato močno dvignili tudi premijo za tveganje za slovenski državni dolg.

Finančni trgi ne verjamejo plagiatorjem

Omenjeni graf jasno kaže, da je cena našega zadolževanja močno poskočila po 20. marcu, ko je Bratuškova v govoru v državnem zboru napovedala konec javnofinančnega varčevanja, preobrat pri sanaciji bank in vnovično oživitev propadlega ekonomskega modela nacionalnega interesa. Skokovita rast cene zadolževanja se je ustavila šele po 28. marcu, ko je Bratuškova v paniki čez noč obrnila ploščo o ekonomski politiki in za medije – pozor! – dejala, »da bo vlada nadaljevala dobre ukrepe prejšnje vlade – s sanacijo bančnega sektorja, upravljanjem državnega premoženja na enem mestu in konsolidacijo javnih financ« (STA, 28. marca 2013).

Šele ko si je Bratuškova v slogu klasične plagiatorke prisvojila ključne projekte ekonomske politike Janševe vlade in jih začela tržiti kot svoje in s finančnim ministrom Čuferjem po 28. marcu skoraj vsak dan prepričevati domačo in tujo javnost, da bo v celoti izveden projekt slabe banke, se je panika na trgu slovenskih državnih obveznic začasno umirila na visokih nivojih. To jasno kaže, da finančni trgi ne verjamejo sladkim obljubam plagiatorke Bratuškove, ampak čakajo na konkretna dejanja.

Plagiat v Bruslju

Groteskni obrat Bratuškove od silovite kritike h kraji ključnih projektov ekonomske politike Janševe vlade, ki jih prodaja zdaj kot svoje, se je nadaljeval tudi v torek v Bruslju. Po poročanju medijev je premierka Bratuškova v Bruslju predstavnikom trojke in tujim vlagateljem zagotovila, da bo nadaljevala projekte Janševe vlade, ki jih je ista Bratuškova z Jankovićem & Co. v opoziciji na vsakem koraku rušila in naredila vse, da ne bi bili nikoli sprejeti. Vrhunec poskusa destabilizacije države so Bratuškova, Janković & Co. uprizorili jeseni lani z vložitvijo referenduma o slabi banki in SDH, s katerima se danes Bratuškova prilizuje tujim vlagateljem in napoveduje prve postopke privatizacije že do poletja, začetek delovanja slabe banke pa junija.

Tudi finančni minister Čufer je v torek ob predstavitvi poročila OECD o Sloveniji znova sveto zagotovil, da bo projekt slabe banke stekel že poleti. Še več, minister Virant je pred dnevi napovedal nadaljevanje varčevalne politike Janševe vlade s posegom v maso plač javnega sektorja, kar je Janković v času prejšnje vlade ves čas napadal z znanim populizmom, da gre za »rezanje in uničevanje«.

Svoje je pri nenadnemu obratu hvaljenja Janševe vlade prispevala tudi tako imenovana domača resna ekonomska stroka, na katero so se pri miniranju ekonomske politike Janševe vlade ves čas sklicevali Bratuškova, Janković & Co. Tako je »resni« ekonomist Dušan Mramor, sicer znani politični podpornik Jankovića in goreč kritik prejšnje vlade, po poročanju Dela v torek komentiral poročilo OECD o Sloveniji z besedami – ne boste verjeli! -, da je naša država v zadnjih letih s sprejemanjem ukrepov zamujala, položaj pa se je po njegovem mnenju v zadnjem letu povsem spremenil.

Bratuškova manipulira z analizo Thomasa Mayerja

Bratuškova se je v Bruslju sklicevala tudi na medijsko odmevno analizo nekdanjega glavnega ekonomista Deutsche Bank Thomasa Mayerja, po kateri se Slovenija uvršča med najmanj ranljive evrske države. Pri tem je Bratuškova v svojem značilnem plagiatorskem slogu zamolčala, da je Mayer primerjal makroekonomske kazalce iz leta 2012, torej kazalce, ki so predvsem rezultat ekonomske politike Janševe vlade.

Mayer je med štiri makroekonomske kazalce uvrstil saldo tekočega računa plačilne bilance, strukturni javnofinančni primanjkljaj (ne upošteva cikličnih vplivov), velikost javnega dolga in bančnega sektorja. Ker je na velikost bančnega sektorja v državah evrskega območja odločilno vplivalo dogajanje v predkriznem obdobju pred 2008, velikost javnega dolga pa je predvsem posledica javnofinančnega primanjkljaja, si poglejmo dinamiko preostalih dveh makroekonomskih kazalcev, ki jih vključuje Mayer, to sta saldo plačilne bilance in javnih financ.

Podatki iz grafa o saldu plačilne bilance in javnih financ več kot jasno kažejo, da se je pri obeh kazalcih zgodil odločilni preobrat prav lani v času Janševe vlade. Plačilna bilanca se je lani močno izboljšala in zaznala presežek za kar 2,3 odstotka BDP. Tudi strukturni javnofinančni primanjkljaj se je po oceni evropske komisije v letu 2012 daleč najbolj zmanjšal, in sicer s 4,5 odstotka BDP leta 2011 na 3,1 odstotka BDP lani (glej graf Saldo plačilne bilance in javnih financ).

Bratuškova se kiti z Janševim in Šušteršičevim perjem

Oba kazalca sta se lani izboljšala predvsem zaradi varčevalne ekonomske politike Janševe vlade, kar potrjuje tudi najnovejše aprilsko poročilo Banke Slovenije Makroekonomska gibanja in projekcije. Poročilo BS na strani 27 ugotavlja, da je presežek tekočega računa plačilne bilance za 2012 ob poslabšanih razmerah na tujih trgih posledica varčevalnih ukrepov države in zmanjševanja domače porabe.

BS v istem poročilu enako ugotavlja tudi za varčevalno politiko ministra Šušteršiča: »Največ so k zmanjšanju primanjkljaja države prispevali ukrepi, uveljavljeni z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, in nekateri dodatni varčevalni ukrepi. Zmanjšal se je tudi strukturni primanjkljaj, po ocenah Evropske komisije na 3,1 odstotka BDP« (Makroekonomska gibanja in projekcije, stran 43.)

No, tudi Bratuškova ima zasluge, vendar zgolj negativne, saj se je v letu 2012 skupaj z Jankovićem & Co. z vsemi štirimi bojevala proti varčevalni politiki ministra Šušteršiča, zato je presenetljivo, da si zdaj prav te makroekonomske kazalce plagiatorsko prisvaja kot svoje ter se z njimi kiti pred tujimi vlagatelji.

Alternativa Bratušek, Janković & Co. je plagiat

Janković in Bratuškova sta imela 24. oktobra lani tiskovno konferenco, kjer sta pozvala Janševo vlado k odstopu: »Gospod Janez Janša, če ne znate, ne zmorete, poglejte si ankete, ki kažejo vaše delovanje kot slabo delovanje za državo, in odstopite kot predsednik vlade.« Janković je nadaljeval s kritiko slabe banke: »Slaba banka bo prinesla velike probleme državi in državnemu proračunu.« V svojem značilnem slogu je nabijal tudi po varčevalni politiki vlade: »Jaz temu pravim uničevanje.« Na koncu je Janković dejal: »Vlada nima koncepta rešitve te države. Zato smo mi edina možna alternativa.« (Zoran Janković: Mi smo edina možna alternativa, 24. oktobra 2012)

Bratuškova je stala zraven in Jankoviću veselo prikimavala. Zdaj Bratuškova spet veselo kima, tokrat v drugo smer, in sicer za varčevanje in nižanje plač v javnem sektorju, v podporo slabi banki in drugim projektom ekonomske politike Janševe vlade, ki jih je po prevzemu oblasti nenadoma razglasila za dobre. Ne gre zgolj za hinavski obrat vodilne političarke v državi, ampak za neposredno krajo in plagiat ekonomske politike Janševe vlade, ki je nastajala predvsem pod okriljem ministra Šušteršiča.

Od toliko opevane edine prave alternative Bratušek, Janković & Co. smo v resnici dobili plagiat ekonomske politike Janševe vlade. Ali točneje: na čelu vlade smo dobili plagiatorko Alenko Bratušek, ki ji finančni trgi ne verjamejo.

Vir: Finance

 


14 KOMENTARJI

  1. Ni kaj dodat. Dejstva so pač dejstva. Samo da smo JJ zavrgli kot zlo, kot nekaj kužnega, z ozirom na to, kdo je to storil, je vse jasno, koliko je v resnici vreden. Če nekoga preganjajo kriminalci, od katerih je bil nekdo v sodnem postopku pomiloščen(od ptiča iste sorte), potem se še enkrat izkaže pravilnost slovenskega pregovora, ki pravi, da vrana vrani ne izkljuje očesa.

  2. Luksic je povedal, da je bil njihov glavni cilj zrusitev Janseve vlade. Torej naj se tako lepo in direktno prevzamejo krivdo za dvig cene zadolzevanja. Vsa taksna dejanja pa novinarji iz skupine 571 ignorirajo in nas zasipajo z drugimi nepomembnimi aferami in afericami.

  3. Ne glede na to, da od sedanje vlade ne pričakujem veliko, je veliko že to, da je Slovenija bolj svobodno zadihala, odkar na oblasti ni več Janše. In upam, da ga tudi nikoli več ne bo.

      • Seveda – sovraštvo in jeza do Janše povzroči, da težje dihaš. Potem, ko so ga odstavili, pa se je to umaknilo.

        Smešno pa je, da ravno nasprotniki Janše delajo njega močnega, saj se vsak pošten in razmišljujoč človek ob taki histeriji proti njemu – postavi na njegovo stran.

    • Si on ali ona? Glede na dejstvo, da se nekateri znani vzdevki, ki so se predstavljali kot zaskrbljeni katoličani, ne pojavljajo več, bi človek posumil v še eno levitev. Ko bi vsaj šlo za tehten, konstruktiven prispevek k temi, tako pa je tole dežuranje na portalu vse skupaj res že neznosno neobjektivno utrujanje.

      • Greš na kliniko, pa ti zamenjajo spol. Od doma greš kot stric, domov prideš teta.

        Tukaj je vprašanje, ali je ta moški zamenjal spol in je zdaj ženska ali je bila najprej ženska, ki se je predstavljala kot moški, pa je spet nazaj, kar je bila.

        Iz njenega pisanja sodeč je ona možača, ali pa moški. Tako pravi moj prijatelj, ki na univerzi Yale dela post-doc in analizira besedila.

    • Ne vem kaj je za vas svoboda? Morda to, da si zatiskaš oči pred problemi in še naprej ohranjaš pasivno držo? Je mogoče to, da pustiš drugemu da zate dela, misli, načrtuje, medtem ko sam gojiš predsodke do njegovega dela? No, kakorkoli, to je zapuščina komunizma in še kakega totalitarnega režima.

      Vsekakor bo potrebno začeti misliti s svojo in ne “kolektivno” glavo, ob tem pa ohranjati odprtost za dobre, poštene in boljše rešitve drugega (sodržavljana). Ne vem pa, zakaj bi ob odhodu Janše lažje dihali? Kdo? Mediji? Osebno diham popolnoma enako pod levo ali desno vlado.

  4. Kako si drzne kritizirati levake in po vrhu še tako pohvaliti Janšo in Šušteršiča.

    Takoj k spovedi bo rekla katoličanka, ki ne razmišlja (sama pravi, da razmišlja drugače).

  5. Za katoličanko je svobodno dihanje to, da se oblast, odkar se je zamenjala, spravlja na novinarje, ki ji ne lezejo v rit.

Comments are closed.