Avtor: Stanislav Kovač. Zamolčana resnica o mandatarki. Alenko Bratušek so dominantni mediji že lani povzdignili v veliko politično in medijsko zvezdo, z mandatarstvom pa je postala središče sveta v Sloveniji. Ker bo Bratuškova odločala o ekonomski in s tem eksistenčni prihodnosti prebivalcev Slovenije, se odpira vprašanje, kdo je v resnici ta političarka.
Bratuškova je stari obraz
Pri vsakodnevnih hvalnicah Bratuškove mediji zamolčijo najtemačnejši del njene poklicne kariere, ki bi se je moral sramovati vsak resen politik. Bratuškova je bila dolga leta prvi človek državnega proračuna in kot taka najodgovornejša za razmere v državnih financah. Junija 2006 se je povzpela na položaj generalne direktorice direktorata za proračun, kjer je bila naslednjih pet let vse do začetka leta 2012. Bratuškova je kot šefinja državnega proračuna kariero na ministrstvu za finance naredila pod dvema ministroma, zdaj že pokojnim Andrejem Bajukom (2006-2008) in Francem Križaničem (2009-2011). Bratuškova je torej stara znanka z vrha slovenskih državnih financ, ki je med vodenjem državnega proračuna zamenjala kar tri stranke – LDS, Zares in PS.
Bajuk pod Alenko Bratušek
Zdaj se malokdo spomni spora iz jeseni 2006 med Bratuškovo kot šefinjo državnega proračuna in Janezom Šušteršičem kot šefom Umarja. Finance so spor povzele v članku z naslovom Bajuk in Šušteršič sta se sprla (Finance, 182/2006), čeprav sta se v resnici sprla Bratuškova in Šušteršič. Jedro spora je bilo pismo, ki ga je Šušteršič poslal ministrstvu za finance zaradi davčne reforme in v katerem je opozoril, da se bodo zaradi nižjih davkov na delo sicer znižali stroški dela, vendar se bo državni proračun zaradi nižjih davkov na drugi strani soočil s proračunsko luknjo, ki bi jo morala vlada pokriti ali z dvigom DDV ali zmanjšanjem proračunske porabe. Šušteršič je tedaj ministra Bajuka posvaril, da takratna velika gospodarska rast zamegljuje resnično stanje v državnem proračunu zaradi velikih proračunskih prihodkov, ki so enkratne, to je ciklične narave.
Na Šušteršičevo opozorilo se je po poročanju Financ na posebni tiskovni konferenci silovito odzvala Alenka Bratušek, ki je kot direktorica direktorata za proračun trdila, da Šušteršičeva opozorila niso točna in da davčna reforma ne bo imela negativnega vpliva na razmere v državnih financah. Minister Bajuk se je takrat postavil na stran Bratuškove, kar je bila njegova daleč največja napaka.
Suhe krave Alenke Bratušek
Leta 2006 in 2007 sem v Financah objavil serijo člankov, v katerih sem opozoril na zgrešeno proračunsko politiko ministra Bajuka, ki jo je ta izvajal pod vplivom direktorice direktorata za proračun Bratuškove. V člankih Minister Bajuk, odstopite, Napihnjeni Bajuk, Bajukova proračunska luknja in Volilni proračun sem Bajuka večkrat pozval, da mora v razmerah zelo velike gospodarske rasti (čas debelih krav) močno zmanjšati javno porabo in ustvariti velike proračunske presežke za čas suhih krav. Na žalost je Bajuk preslišal vsa opozorila in raje poslušal svojo šefinjo državnega proračuna Bratuškovo, ki je zvesto stala ob Bajukovi rami na tiskovnih konferencah v obdobju njegovega ministrovanja.
Podatki iz grafa o gibanju proračunskega in javnofinančnega salda Slovenije kažejo, da proračunska politika Bratuškove v času debelih krav v letih 2006-2008 ni prinesla proračunskih presežkov, s katerimi bi se Slovenija laže spopadala s krizo po letu 2008, ampak v resnici suhe krave v državni blagajni. Graf tudi jasno kaže, da je prav stanje v državnem proračunu odločilno za celotne javne finance (glej graf Javnofinančni primanjkljaj Slovenije in evrskega območja).
Pod Bratuškovo smo postali banana država
Podatki iz drugega grafa o javnofinančnem saldu Slovenije in na evrskem območju sporočajo, da se je porazno vodenje državnega proračuna pod Bratuškovo nadaljevalo tudi po nastopu krize leta 2008, ko je ministra Bajuka nadomestil minister Križanič, sama pa je ohranila položaj generalne direktorice direktorata za proračun v letih 2009-2011. V tem obdobju je bila Slovenija ob Cipru edina država evrskega območja, ki primanjkljaja ni zmanjšala, ampak celo povečala, in sicer s 6,1 na 6,4 odstotka BDP (glej graf Proračunski in javnofinančni saldo Slovenije).
Zaradi prevelikega javnofinančnega primanjkljaja in kršitev določb pakta o stabilnosti in rasti se je Slovenija že decembra 2009 zavezala, da bo do leta 2013 postopoma zmanjšala javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP, vendar tega ni storila. Iz zgoraj omenjenega grafa lepo vidimo, kakšno godljo sta nam zakuhala Bratuškova in Križanič: Slovenijo sta v obdobju 2009-2011 spremenila v neverodostojno, banana državo, ki tujim posojilodajalcem ni izpolnila zavez o zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja in je zato v očeh tujih vlagateljev izgubila zaupanje. Šele prihod ministra Šušteršiča v letu 2012 je močno zmanjšal primanjkljaj državnega proračuna.
Zlom državnih financ pod Bratuškovo
Podatki iz grafa o gibanju zahtevane donosnosti do dospetja za dolgoročne državne obveznice Slovenije in Nemčije (država z najmanj tveganim državnim dolgom) potrjujejo, da je v času Bratuškove in Križaniča Slovenija za tuje vlagatelje postala finančno zelo tvegana država, ki ni bila zmožna obvladovati javnofinančnega primanjkljaja. Ko je evropska komisija novembra 2011 javno objavila pesimistično napoved, da Pahorjev dvojec Bratušek-Križanič ni izpolnil danih zavez o zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja, je zahtevana donosnost za slovenski državni dolg presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, po kateri se dolgoročno ne more zadolževati nobena država (glej graf Zahtevani donos državnih obveznic Slovenije in Nemčije).
Isti graf prinaša še dve medijsko cenzurirani resnici o Bratuškovi. Ko je zapustila ministrstvo za finance v začetku leta 2012, so tuji trgi slovensko državo ocenjevali kot problematično z visoko premijo za tveganje. Zdaj, ko se Bratuškova vrača kot mandatarka in prevzema dediščino Janševe vlade, je zaupanje trgov v Slovenijo precej večje in cena zadolževanja naše države precej nižja kot v času njenega odhoda z ministrstva za finance. To je prava in medijsko povsem zamolčana resnica o toliko opevani mandatarki Bratuškovi, ki je v šestih letih državni proračun dejansko pripeljala v bankrot.
Graf še kaže, da je drugi val nezaupanja tujih finančnih trgov v Slovenijo pljusknil junija lani, v času burne razprave o dokapitalizaciji NLB z zasebnim kapitalom. Najprej je sredi junija v državnem zboru udarila opozicijska PS z Bratuškovo na čelu, ki je skupaj z SD predlog o dokapitalizaciji NLB označila za izdajo nacionalnega interesa in zagrozila z referendumom. Piko na i negotovosti je 20. junija dodala »akcija« branilca nacionalnega interesa Jožeta Mencingerja z zbiranjem podpisov v državnem svetu. Ne pozabimo, da je prav Mencinger ekonomski ideolog PS Bratuškove.
Bratuškova je slovenski Berlusconi
Bratuškova je v resnici slovenski Berlusconi. Berlusconi je Italijo kot večkratni premier pripeljal v bankrotiran položaj, ko se država na tujih trgih ni mogla več zadolževati in je mesto sanatorja prevzel Mario Monti, ki je uspešno saniral Berlusconijevo dediščino in povrnil zaupanje tujih trgov v Italijo. V predvolilni kampanji za volitve 2013 je Berlusconi istega Montija razglasil za svojega največjega sovražnika in se na volitvah velikopotezno povzpel v sam vrh državne politike, da bi razgradil vse, kar je naredil Monti.
Podobno zgodbo imamo pri Bratuškovi: po njenem odhodu z ministrstva je Janez Šušteršič kot sanator prevzel bankrotirani državni proračun Bratuškove, močno zmanjšal proračunski primanjkljaj, začel sanacijo bank s slabo banko in tako povrnil zaupanje finančnih trgov v slovensko državo. Bratuškova se je lani kot poslanka PS spremenila v veliko medijsko zvezo, ko je ministra Šušteršiča vseskozi označevala za največjega škodljivca in najhujšega sovražnika, medtem ko je sam saniral njeno bankrotirano dediščino. Na koncu se je Bratuškova kot Berlusconi zavihtela v sam vrh slovenske politike, da bi takoj razgradila vse, kar je naredil Šušteršič.
Gotovi smo!
Po Berlusconijevi vrnitvi na italijanski politični vrh se je podražilo zadolževanje italijanske države in pocenila vrednost italijanskih delnic. Enako se dogaja Sloveniji, saj se je na vrh države povzpela Bratuškova, ki je v preteklosti že bankrotirala proračun slovenske države, hkrati pa napoveduje odpravo slabe banke, kar nam bo znova zaprlo vrata na mednarodne finančne trge. Sloveniji pod Bratuškovo res ni pomoči. Gotovi smo!
Vir: Finance (z vsemi grafi)
