Avtor: Stanislav Kovač.
V manj kot mesecu dni od imenovanja nove vlade Alenke Bratušek je Slovenija postala v svetu velika zgodba o neuspehu, ki jo spremlja eksplozivna rast cene zadolževanja naše države. Ker se je zahtevana donosnost na slovenski državni dolg po nekaj tednih nove vlade nevarno približala psihološki meji sedmih odstotkov, se odpira vprašanje, ali bi morali Bratuškova & Co. odstopiti.
Bratuškova se čudi, finančni trgi ponoreli
Premierka Bratuškova je na začetku včerajšnje kolumne v Wall Stree Journalu zapisala, da je presenečena nad dejstvom, da tuji mediji in finančni trgi Slovenijo uvrščajo na seznam evrskih držav, ki se bodo naslednje potopile.
Bratuškova se še kar naprej čudi in očitno še vedno ne razume glavnega razloga za eksploziven dvig cene dolgoročnega zadolževanja Slovenije po nastopu njene vlade 20. marca, zato je treba ponoviti glavno sporočilo mojih zadnjih dveh kolumn: cena desetletnega državnega dolga pri bolj tveganih perifernih državah evrskega območja Španije in Italije je po 20. marcu ostala stabilna, medtem ko je za Slovenijo poletela v nebo (glej graf Cena zadolževanja Slovenije, Španije in Italije).
 |
Graf povsem zanika razlago Bratuškove in njenih takšnih ali drugačnih piarovskih podaljškov, da je naša država v zadnjih tednih zgolj žrtev ciprske dolžniške krize – če bi bilo to res, potem bi dolžniški virus ciprske krize okužil tudi bolj tvegani Italijo in Španijo, vendar ju ni.
Kriva je nova vlada Bratuškove
Opisani pojav iz obeh zgoraj omenjenih grafov, ko se je Slovenija 20. marca čez noč odcepila od primerljivo tveganih držav evrskega območja, se imenuje proces odcepitve (decoupling). V raziskavi The Pricing of Sovereign Risk and Contagion during the European Sovereign Debt Crisis (Beirne, Fratzscher, ECB 2012) sta ga opisala ekonomista Beirne in Fratzscher, ki navajata tri možne razloge za dvig cene zadolževanja: poslabšanje makroekonomskih razmer, prenos okužbe iz posamezne države na skupino podobno tveganih držav v regiji ali nenadna panika med investitorji zaradi specifičnih razmer v posamezni državi.
Po 20. marcu se v Sloveniji ni spremenil noben makroekonomski kazalec, prav tako se ni zvišala cena zadolževanja v zgoraj omenjeni regionalni skupini bolj tveganih držav. Odločilna sprememba se je zgodila zgolj pri nas v Sloveniji, to je do izvolitve vlade Bratuškove, ki so jo finančni trgi takoj prepoznali kot izredno tvegano in zato tudi močno dvignili premijo za tveganje za slovenski državni dolg.
Ekonomski telebani se ničesar ne naučijo
Podatki iz grafa o ceni zadolževanja Slovenije sporočajo, da se je naša država odcepila od primerljivo tveganih držav evrskega območja 20. marca, ko je Bratuškova v govoru v državnem zboru napovedala konec javnofinančnega varčevanja Janševe vlade, preobrat pri sanaciji bank in vnovično oživitev propadlega ekonomskega modela nacionalnega interesa (glej graf Cena zadolževanja Slovenije).
 |
Omenjeni graf tudi kaže, da se je cena našega zadolževanja začasno umirila na visoki ravni šele med 28. marcem in 10. aprilom, ko je Bratuškova nenadoma obrnila ploščo in si v slogu klasične plagiatorke prisvojila ključne projekte Janševe vlade ter doma in v tujini papagajsko ponavljala besede o nadaljevanju dobrih projektov ekonomske politike prejšnje vlade, to je slabe banke, konsolidacije javnih financ in privatizacije.
Graf še pove, da je po 10. aprilu sledil drugi veliki skok cene slovenskega zadolževanja, ko so Bratuškova, Lukšič & Co. minulo sredo ob medijskem hujskanju ekonomista Jožeta Mencingerja zavrnili zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. S tem je nova vlada finančnim trgom poslal jasno sporočilo, da je pripravljena varčevati samo z jezikom, ne tudi v praksi.
Ekonomist Masten je imel prav
Eden od avtorjev predloga vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ekonomist Igor Masten, je minuli četrtek javno opozoril, da glavni koalicijski stranki PS in SD z nasprotovanjem predlogu zlatega fiskalnega pravila očitno mislita, da so vsi okoli njih bedaki: »Pričakoval bi, da bi tisti, ki odločajo o tako pomembni zadevi, prebrali utemeljitev zakona, ki smo ga napisali. Tako pa se glede na argumente, ki jih uporabljajo, zdi, kot da si mislijo, da smo butasti. Predvsem pa, da so butasti tisti potencialni investitorji, ki danes spremljajo dejanja nove vlade, ko se odločajo, ali Sloveniji v prihodnje še posojati ali ne. Zato tudi mešetarjenje s fiskalnim pravilom v parlamentu ne bo brez posledic za ceno našega zadolževanja« (Razlogi proti sprejemu fiskalnega pravila so namišljeni, 11. april).
Posledice zavrnitve fiskalnega pravila, na katere je opozoril Masten, več kot jasno kaže zgoraj omenjeni graf o ceni zadolževanja Slovenije, ki je sredi minulega tedna znova eksplodirala in se nevarno približala psihološki meji sedmih odstotkov, po kateri se ne more vzdržno zadolževati nobene država.
Svet se ne vrti okoli Slovenije
Kaj se je v resnici s Slovenijo zgodilo po nastopu nove vlade 20. marca, je že decembra lani v intervjuju za Finance napovedal najvplivnejši slovenski ekonomist v tujini Egon Zakrajšek: »Kot zunanji opazovalec lahko rečem, da gre za slovensko fascinacijo z lokalnimi ekonomskimi teorijami, kamor se seveda uvršča tudi ‘teorija’ slovenskega nacionalnega interesa. EIPF je zasebno podjetje, to je z vidika svetovne ekonomije tako, kot bi imeli zasebni inštitut za fiziko, kjer bi bili ptolemajski fiziki, ki bi zagovarjali, da je Zemlja središče vesolja, Sonce pa se vrti okoli Zemlje, ves svet pa ve, da ni tako. Vse to je posledica slovenske intelektualne zaprtosti pred tujino, še zlasti na področju ekonomije. V Sloveniji imamo popolno enoumje« (Pajdaški kapitalizem je bankrotiral, Finance 232/2012).
Po 20. marcu je na oblast prišla vlada Bratuškove, katere glavni ekonomski ideologi prihajajo iz Mencingerjevega EIPF. Gre za vplivne avtorje bankrotiranega modela nacionalnega interesa, ki dobijo ošpice ob vsaki misli na tuji kapital, varčevanje ali sanacijo bank s slabo banko. Na njihova mnenja so se pri miniranju ekonomske politike Janševe vlade ves čas sklicevali Bratuškova, Janković, Lukšič & Co., ko so vlagali referendume proti slabi banki in SHD, varčevanje pa primerjali z uničevanjem. Jože Mencinger in druga »ugledna« in »resna« stroka po Bartuškovi gredo lahko vsak dan na Odmeve in vsak teden pišejo za sobotne priloge Dela, Dnevnika ali Večera, vendar se finančni trgi več kot očitno požvižgajo na njihova mnenja.
Ko trčita dva svetova, obresti letijo v nebo
S prihodom vlade Bratuškove sta v resnici trčila dva svetova: slovenski svet pod taktirko mencigerjanskih ekonomistov in svet zunaj Slovenije. Tisti iz prvega sveta, ki so po Zakrajšku fasciniralni z lokalnimi ekonomskimi »teorijami« nacionalnega interesa, so skupaj z Bratuškovo, Jankovićem, Lukšičem & Co. in ob enoumni podpori dominantnih medijev v zadnjem letu silovito nasprotovali varčevanju, sanaciji bank s slabo banko, privatizaciji in tujemu kapitalu. Na drugi strani je svet zunaj Slovenije, mednarodne finančne ustanove, bonitetne hiše, finančni trgi, ki so podpirali ekonomsko politiko Janševe vlade in ministra Šušteršiča, temelječo na slabi banki, zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja in privatizaciji.
Oblast so 20. marca prevzeli politični predstavniki prvega sveta in takoj prešli od opozicijskih besed k dejanjem. Kaj se je zgodilo Sloveniji po 20. marcu, ko sta trčila omenjena svetova, sporočajo zgoraj omenjeni grafi: Bum! Obrestne mere so eksplodirale in z njo se je v prah spremenili tudi famozni svet tistih, ki očitno še vedno mislijo, da se bo svet podredil Sloveniji, in ne obrnjeno.
Bratuškova, Lukšič & Co., takoj odstopite!
Finančni trgi so v prvem mesecu vlade Bratuškove Sloveniji poslali več pomembnih sporočil. Prvič, naša država je z novo vlado in njeno »resno« stroko z vso hitrostjo udarila ob zid in ob eksploziji obrestnih mer smo dobili jasno sporočilo finančnih trgov, da Slovenija ni središče sveta. Drugič, neposredna kraja in plagiat ekonomske politike Janševe vlade, ki so jo v paniki izvedli Bratuškova & Co., ne zadošča več za pomiritev trgov, saj trgi čakajo na dejanja. In tretjič, ko je nova vlada z zavrnitvijo fiskalnega pravila prešla od sladkih obljub o varčevanju k povsem drugačnim dejanjem, je cena slovenskega dolga še bolj poskočila in se nevarno približala psihološki meji sedmih odstotkov, po kateri se vzdržno ne more zadolževati nobene država.
Prvi mesec nove vlade je za Slovenijo prava ekonomska katastrofa. Zato Alenka Bratušek & Co., takoj odstopite!
Vir: Finance
