Domala vsi pomembnejši slovenski časniki so minule tedne pisali o razmerah glede oskrbe z vodo na novomeški Komunali, ki upravlja z javnim vodovodnim omrežjem v osmih dolenjskih občinah. Rdeča nit vseh novic je bila: “Raven podtalnice na širšem področju Dolenjske se je zaradi dolgotrajne suše drastično znižala!” Suša na Dolenjskem sicer ni neka posebnost ali celo občasna naravna katastrofa, je pa ciklično prisotna na celotnem vzhodnem delu Slovenije. Žal to dejstvo, ki iz leta v leto postaja bolj zagatno, državo pretirano ne skrbi. Poleg pristojnih na Komunali, pa bi se morali predramiti odgovorni tudi na področju kmetijstva, ki brez ustreznih namakalnih naprav, kmalu ne bo moglo zagotavljati zadostnih količin hrane.
Na Komunali pa razmišljajo pred vsem kratkoročno. Z najrazličnejšimi povezavami vodovodnih sistemov, kakor tudi s ponovno vzpostavitvijo opuščenih vodnih virov, zadrege začasno sicer bodo presežene, v dolgoročnem smislu oskrbe z vodo na celotnem področju Dolenjske, pa to absolutno ne bo zadostovalo. Bolj kot na trenutne razmere je potrebno z vso odgovornostjo misliti na naše zanamce. Zato je v povezavi z državo in na ravni vseh osmih dolenjskih lokalnih skupnosti, potrebno ustanoviti posebno projektno skupino, ki bo vzpostavila oceno o zatečenem stanju, identificirala najbolj akutna stanja in predlagala ustrezne ukrepe. Takšna projektna skupina bi morala postati stalno strokovno telo, ki bi delovalo tudi v obdobjih obilja pitne vode!
Najprej je potrebno na vseh ravneh revidirati obstoječe kratkoročne in dolgoročne razvojne načrte oskrbe z vodo na Dolenjskem in v Suhi krajini, ter začeti s postopno, vendar sistematično implementacijo vseh potrebnih nalog za uresničitev načrta zagotavljanja nemotene in kakovostne dobave pitne vode. Do takrat pa ne bi smeli ostati križem rok. Intenzivno je potrebno v kratkoročnem smislu razmisliti, kako in na kakšen način, ter v okviru tehničnih možnosti pri uporabnikih uvesti bolj racionalen način koriščenja vode. Z javnim razpisom za tovrstno inovacijo bi lahko dosegli velike uspehe. Na nek način bi morali popolnoma omejiti porabo pitne vode za tehnološke namene v industriji. Veliki porabniki bi takoj morali preiti na črpanje vode iz naravnih vodotokov! Zviševanje cen vode glede na vedno manjšo kupno moč uporabnikov, pa verjetno ni smiselna poteza.
Glede dolgoročne in generalne oskrbe z vodo celotnega jugovzhodnega dela Slovenije pa je potrebno začeti reševati probleme tako, kot to po svetu že dolgo počno. V hrvaški Istri so že pred desetletji v Butonegi zgradili ogromno akumulacijsko jezero kjer s to vodo oskrbujejo celotno Istro in pred vsem Pulo, v evropskih velemestih (London, Praga) pa rečno vodo prečiščujejo in distribuirajo do porabnikov. Pred desetletjem, preden je na Komunali padla strokovna odločitev za povečano dobavo vode s pomočjo črpanja podtalnice in za postopno opuščanje najbolj onesnaženih površinskih zajetji, je bila zelo aktualna ideja o kaptaži Tominčevega zajetja pri Podgozdu (Dvor) z izdatnostjo okoli 1200 sekundnih litrov vode. Zaradi prisotnosti premogovih delcev (Kočevski rudnik premoga) in potencialnega dragega čiščenja vode, je bila ideja zavržena. Navsezadnje so v 70 – letih tudi vodarji predlagali izgradnjo akumulacijskega jezera z obsežno zajezitvijo reke Krke.
Foto: Slovenia.info
