Boruta Pahorja razganja od (hiper)aktivizma.
Če bi bil predsednik vlade Borut Pahor zdravnik, bi se mu veljalo v širokem loku izogniti. Mož namreč kar naprej meša akutne in kronične bolezni, kot predsednik vlade torej ‘tekoče’ in strukturne probleme. Tako je včeraj premier spet v isti sapi govoril o reformi zdravstva in spremembah plačnega sistema v javnem sektorju (ki, med drugim, predvideva razvpito znižanje zdravniških nadurnin) in napovedal, da ‘bodo oreh trli, dokler ne bo strt’. Sliši se kot obet, lahko pa tudi kot grožnja, gotovo pa je, da ni jasno, kaj bi naj bilo jedrce, ki se ga Pahor nadeja dobiti pod lupino.
/ .. /
Ni slabo, če je predsednik vlade dinamičen, še zlasti, če ve, kaj dela. Ni pa dobro, če ga razganja od (hiper)aktivizma kar tako. Katerih ‘rešitev’ vse ni Borut Pahor že iskal – in njemu se zdi tudi našel – v teh poletnih mesecih: za Prevent, za hrvaške varčevalce LB, za pokojninski sistem, za gradbena podjetja, za znanost, za novinarje, za NLB … Po referendumski potrditvi arbitražnega sporazuma je dobil krila in ‘prosto poletio po terenu‘. A kakor arbitražni sporazum ni bil “strukturna reforma” tako tudi, denimo, Mura (in partnerji) ’strukturno’ še ni rešena, ne glede na to, kako se predsednik vlade trudi razumeti njeno trenutno konjunkturo dodelavnih naročil (in koliko hvalevredno delo tam opravlja Bojan Starman).
Sploh pa komaj kaj od tega prispeva k Pahorju tako dragemu dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, prej nasprotno. Prej nasprotno, kar je premier storil ali se trudil storiti za Prevent, Muro, gradbenike in še koga, kvečjemu betonira nizko plačana delovna mesta. Blaži akutne simptome kroničnih bolezni. Gotovo v določeni meri potrebno in koristno, a z reformami je to škodljivo mešati.
Vir:Ragledi.net
