Afera Rode-Stelzer: je tožba proti Delu res akt maščevanja?

29

Po medijsko odmevnem razkritju, da kardinal Franc Rode ni oče Petra Stezlerja, kot je sicer hotel slovensko javnost prepričati osrednji slovenski časopis, je bilo jasno, da bo Rode »vrnil udarec« s tožbo, tako civilno kot kazensko. Proti novinarju, ki je zgodbo spravil v javnost, ter proti medijski hiši, ki je to objavila.

Že isti dan, ko je v javnost prišel izid DNK-testa, so se na nekaterih spletnih straneh, kjer sodelujejo tudi katoličani, pojavile precej ostre sodbe, češ nemoralno je, da kardinal toži medijsko hišo, saj naj bi bila tožba dejansko akt maščevanja, kar je v nasprotju s krščanskim naukom. Po takšnem pojmovanju naj bi kardinal Rode ravnal pohujšljivo, ker je po razglasitvi izida testa očetovstva napovedal tožbo proti časopisni družbi, ki mu je očitala prekršitev celibata, saj naj bi s tem pokazal lastno maščevalnost.

Ko nastaviš še levo lice…

Poglejmo, kaj o tem pravi Sveto pismo. Relavanten je predvsem Jezusov nauk, izražen v t. i. govoru na gori. »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč.« (Mt 5, 38-39, prim. Lk 6, 29-30) Jezus s tem preseže logiko Stare zaveze, ki zapoveduje pravilo »oko za oko«. Takšen primer je iz pete Mojzesove knjige: »Če proti komu nastopi zlonamerna priča in ga obtoži uporništva, naj se moža, ki imata spor, postavita pred GOSPODA, pred duhovnike in sodnike, ki bodo v tistih dneh. Sodniki naj stvar natančno preiščejo: in glej, priča je kriva priča, proti svojemu bratu je izpovedala laž; storite mu tako, kakor je on mislil storiti svojemu bratu! Tako odpravi zlo iz svoje srede! Drugi naj to slišijo in naj se bojijo, da ne storijo več take hude stvari v tvoji sredi. Tvoje oko bódi brez usmiljenja: življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo!« (5Mz 19, 16-21) Vendar pa tudi postava, ki jo Bog zapoveduje izvoljenemu ljudstvu, dejansko pomeni napredek v primerjavi s prejšnjim stanjem, ko je prihajalo do povračil za huda dejanja s še precej hujšimi dejanji. Bog torej svoje ljudstvo vzgaja v smer odprave nasilja. Jezus, učlovečena Beseda, pa poslušalce postavi pred nov izziv: odpovejo naj se povračilu za huda dejanja in naj sodbo prepustijo Bogu. Navsezadnje je Jezus to pokazal tudi s tem, ko je molil za svoje sovražnike, ko so ga pribijali na križ. S tem je tudi pokazal, da ni v skladu z Božjo voljo, da človek sam vzame pravico v svoje roke.

V Svetem pismu pa lahko najdemo tudi pogled z drugega zornega kota. Vemo namreč, da je Jezus v besednih spopadih s farizeji nastopal tudi precej ostro, pa tudi to, s kakšno ostrino je nastopil proti prodajalcem v templju (prim. Mt 21, 12-13; Mr 11, 15-17; Lk 19, 45-46). Janezov evangelij pa ob tem omenja tudi dogodek, ko Jezusa po aretaciji na Oljski gori najprej pripeljejo h Kajfovemu tastu, pri čemer Jezusa eden od služabnikov velikega duhovnika – očitno vznemirjen zaradi Jezusovega odgovora – udari po licu. Jezus mu reče: »Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; če pa prav, zakaj me tolčeš?« (Jn 18,23) S tem se tudi vzpostavi verodostojna razlaga Jezusovih besed o nastavljanju desnega in levega lica (prim. Mt 5, 39a). Hudodelcu ne vračamo z nasiljem, vseeno pa mu lahko sporočimo, da to, kar počne, ni prav.

Zaščita dobrega imena

Ne bom se podrobno spuščal v zakonodajo, ki opredeljuje zaščito časti in dobrega imena. Morda samo toliko, da zakonodaja omenja kazniva dejanja, kot so razžalitev, žaljivo obdolžitev, obrekovanje, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, sramotitev Republike Slovenije ali tuje države, slovenskega naroda, itd. Pravni sistem torej zagotavlja zaščito dobrega imena posameznika in organizacij, vendar se mora postopek največkrat sprožiti na pobudo prizadetega. V postopku ima zadnjo besedo pristojni sodnik, ki sodi v imenu države. Res je, da so slovenska sodišča precej obremenjena s tožbami v zvezi s častjo in dobrim imenom, dostikrat gre za vsebinsko povsem obrobne zadeve, kjer je motiv za tožbo tudi maščevanje. Vendar pa obstajajo primeri, ko je nekdo v medijih neupravičeno obtožen nečesa in mora zato braniti svoje dobro ime tudi preko pravosodnih institucij. Tu ne gre več za maščevanje, pač pa na eni strani za zaščito lastnega dobrega imena in po drugi strani za poboljševalno kazen za prestopnika, ki bo moral v bodoče premisliti, če se mu splača ponoviti podobno dejanje v prihodnje. Primer iz politike: če bi se hotel aktualni premier Janez Janša maščevati vsem posameznikom in organizacijam, ki ga preko medijev »obdelujejo« že dolga leta, potem bi verjetno moral vložiti celo vrsto civilnih tožb in celo kazenskih ovadb, tako pa je dejansko sprožil postopke le v primeru oddaje »Resnica o Patrii«, ki premierja objektivno predstavlja pred javnostjo kot storilca kaznivega dejanja (do tožbe bi lahko prišlo tudi v primeru pisanja tabloidnega tednika, da premier obiskuje psihiatra).

Jasno sporočilo medijem

In če se vrnemo k Rodetu – negativen izid testa je postavil na laž pisanje časopisa Delo o tem, da je Peter S. kardinalov sin. Dvom glede očetovstva je s tem torej razjasnjen, čeprav nekateri odkrito dvomijo o tem, da je rezultat testa res takšen. Pisanje časopisa ni bilo usmerjeno v to, da Peter išče očeta, pač pa v to, da je kardinal Rode prekršil celibat in celo zapeljal tedaj mladoletno dekle v spolne odnose, kar je precej težka obtožba. Še zlasti, če je izrečena z naslovne strani še vedno zelo branega časopisa. Glavni dokaz, ki bi govoril v prid časopisu, je z negativnim testom očetovstva padel, vendar s tem ni mogoče odpraviti posledic dejanja zoper čast in dobro ime prizadete osebe, ki bo s tem morala poseči po sodni poti. Vendar s tem še ni nič določenega – zadnjo besedo o morebitni odškodnini bo namreč imelo sodišče, če se kardinalu Rodetu in časopisni družbi Delo ne bo uspelo dogovoriti z izvensodno poravnavo. Morebitna sodba v prid Rodetu pa bi bila dejansko precedenčna, ker bi s tem sodišče poslalo signal medijem in posameznikom, kje so meje novinarskega poročanja. S krščanskega vidika pa je to tudi opomin grešniku, naj se spreobrne. Ignoranca do takih dejanj pa bi sporočala, da se lahko s takšnim pisanjem, kot si ga je privoščilo Delo v zadevi Rode, nadaljuje še naprej. To velja tudi za nestrpne napade na simbole krščanstva (zažig križa). Kritičen odziv kristjanov je bil v tem primeru zagotovo na mestu, saj ni šlo za maščevanje, pač pa za opozorilo, da je zažiganje križev najmanj nespodobno, če že ne nestrpno dejanje. Vse to pa postavlja na laž »teološke« poučevanja s strani tistih, ki menijo, da bi morali kristjani ob takšnih dogodkih molčati in skloniti glavo (morda bi lahko odziv kristjanov primerjali z odzivom muslimanov na nek tretjerazredni film o Mohamedu ali na danske karikature). Ergo: dilema glede tega, ali je napovedana Rodetova tožba zoper Delo maščevanje ali ne, je torej razjasnjena. Tožba proti obrekovalcem v tem primeru torej ni akt maščevanja.

Gašper Blažič, univ. dipl. teolog, je novinar in komentator tednika Demokracija. Zgornji komentar je njegovo osebno stališče.


29 KOMENTARJI

  1. http://www.finance.si/gostilniski_trac_vreden_ducat_naslovnic_nacionalnega_casopisa_1_586403

    Aljoz Ihan:

    Beda od trača je namesto objektivne novice postala objektivna beda časopisa.

    Nesrečni Peter je postal velika Delova stava, da je mogoče iz bede od trača narediti veliko novico. Plus resničnostni šov. Ampak brcnili so v prazno, gostilniški trač je ostal beden trač. Za katerega so porabili desetine naslovnic nacionalnega časopisa. What a waste! Beda od trača je namesto objektivne novice postala objektivna beda časopisa. Urednica Dela je z odobritvijo te zavožene novinarske akcije očitno brcnila v nekaj, kar ni bil dragocen tartuf, kot se ji je sprva zdelo, ampak samo mehak, rumen drekec.

  2. Maščevanje bi bilo, če bi prizadeti povzročiteljem na podoben način povrnil storjeno zlo ali jim storil še kaj hujšega. Posledic takega obrekovanja tako ali tako ne bo mogoče v celoti odpraviti. Vsakdo pa ima pravico, da se tistega, ki mu je storil krivico kaznuje, in mu ta nastalo škodo povrne.

  3. Vidi vidi, kdo to piše, tisti, katerega pisanje bi morala desna sfera še posebej vzeti v precep, kajti zaradi takih pisunov je desnica na moralnem in siceršnjem dnu po ugledu v javnosti. Zaradi takih še po 20 letih ni desnega časopisa, enakovrednega Delu. Zaradi takih nam ne preostane drugega, kot brati Delo, kajti to je še vedno časopis, iz katerega zvemo, recimo, o lumparijah tako Jankoviča kot Janše! Kaj pa iz desnih medijev, vseh po vrsti? Ste iz njih kdaj slišali sploh kakšno kritiko Janše? Kaj je Bog, da nima prav nobene napake? Toliko o profesionalnosti medijev in pisunov, kot je zgornji avtor!

    • Zakaj nimajo nasprotniki udbomafije časopisa tipa Delo se ve.
      Hvala bogu, da bo to rdeče trobilo vsak čas vrag vzel.
      Ali smo izvedeli o Petru Stelzerju kakšno informacijo, razen tiste, ki jo so jo MENDA prejeli na Delu.
      Stelzer je po DELOVIH infomacijah grozno želel srečati Rodeta, potem pa vse naredil, da se mu je ognil.
      Razen 2 sličic o Stelzerju ne vemo nič. Glede na to, da je šel Karba v zadevi Patria celo na Finsko, me zelo zanima, zakaj ni šel tudi v Nemčijo po kakšen intervju???
      Mogoče zato, ker je zadeva zrežirana s strani murgelske udbomafije!

    • Joj, kako si beden v tvojem zagovarjanju laži Dela.

      In kaj je narobe z Gašperjem Blažičem, razen, da gre skrajnim levakom zelo v nos?

      Bodi že enkrat konkreten in napiši Janševo svinjarijo, ki jo desni mediji ignorirajo? Je ni. Razen, če je zate svinjarija že to, da ni všeč levakom?

      Če nič ne napišeš, je jasno, da tega ne moreš napisati, ker lažeš.

  4. Koliko raznim “novinarjem” in tudi nekaterim bralcem tega portala pomeni resnica (za katero v bistvu gre, mar ne?), je jasno razvidno iz reakcije, ko ne morejo sprejeti rezultata, marvec g. Rodeta se nadalje blatijo. Nekaj se pac vedno najde, ce je clovek na spisku za odstrel…

  5. In tudi, če temu rečemo maščevanje – bi kristjani morali biti bolj maščevalni, kajti to je edino, da ustavimo te komunajzerske napade.

  6. IN KAJ JE VEČJI GREH ?

    DA NAJ BI G. RODE POMAGAL K SPOČETJU LEPEGA FANTA , ALI , DA SI JE LEPA , MLADA TOVARIŠICA , USLUŽBENKA NA “CENTRALNEM KOMITEJU ” , VZELA ŽIVLJENJE ZARADI POHOTNEGA ŠEFA !?

  7. Nase eminence Rode in Uran in se kdo, ki bo vsak cas prisel na vrsto, so po svoji vesti in funkciji dolzne skrbeti za svojo cast in cast Cerkve, kateri so predpostavljeni v bozjo cast. Ce ze sami iz kakrsnih koli razlogov ne bi mogli toziti te umazane opravljive medijce, smo tukaj navadni verniki, ki bomo iz solidarnosti to storili…

  8. Je pa tudi vprašanje, kaj je večji greh – tožit ali ne tožit. Tožbo se da razumeti kot maščevanje, kar ne pristoji kristjanu, še posebaj ne kleriku. Ne tožit pomeni sporočilo Delu, da lahko objavlja kakršne koli laži, da si poveča branost, ker posledic itak ne bo. Mislim da ne tožit ni prava izbira.

    • Saj je vseeno, kaj naredi. Da sta cerkvi najpomembnejša ugled in denar, je že itak povsem jasno

      • Kdor hoce videti, tudi vidi stevilna dobra dela, ki jih po svetu opravlja Cerkev. Kdor pa noce, pa prikazuje samo napake, ki jih nedvomno tudi Cerkev dela. Pa saj te metode ze desetletja poznamo. Mietzsche, se niste nicesar naucili?

          • Tudi to si upam napisati, ker vem, da je tako!
            PRI NAS pa nekateri cvekajo, kar jih je komunizem ucil desetletja. Ko boste upostevali vse pozitivno in vse negativno, kar je Cerkev na Slovenskem pocela, pa se oglasite, me prav zanima, kaj boste ugotovili!

          • Ne. Komunizem ni kriv za čisto vse, je pa kriv za svinjarije v Sloveniji.

            In tudi za tvoje oprane možgane je kriv.

      • Mietsche, kako pa ti to veš? Si mar jedel od prepovedanega drevesa?
        Cerkev ima pomembno poslanstvo; Vsemu stvarstvu oznanjati veselo novico. Ima pa poleg zunanjih sovražnikov tudi notranje, ki so najhujši sovražnik. Imajo pa isti skupni imenovalec. Padli so na izpitu ponižnosti in zato so postali sovražniki Resnice. In njihovo najpomembnejše orožje sta laž in sovraštvo do tistih ki so se odprli Resnici in njeni rešilni moči. Sovraštvo je namreč otrok velikega ljubosumja, ki ga v sebi gojijo otroci teme proti otrokom luči. Že iz pisanja mnenj se da to do neke mere kar dobro razbrati.

        O napakah pa toliko: Če duhovnik odpodi novinarja, se bodo vsi zgražali, a nihče ne bo poročal, koliko časa ga je novinar nadlegoval, da je napravil ta tolikega obsojanja vreden zločin.
        Če pa so komunisti pobili toliko in toliko nedolžnih življenj pa je posvečeno dejanje in je zločinec tisti, ki bi si drznil reči bobu bob.
        In še o pričujoči Delovi aferi: Ali je zločin nedolžnemu vzeti dobro ime predno se mu krivda dokaže? Delo je to počelo na zelo podel način in žrtvi podtikala v usta besede, ki jih nikoli ni izrekla. In sedaj bi si radi pilatovsko umivali roke? Politi nekoga z gnojnico in potem se mu opravičevati, ne da bi se potrudil ga očistiti in ga obleči v nova čista oblačila?!!! Ali celo preprosto zanikati krivdo in trditi, da si je obleko umazal sam…
        To je nesramnost brez primere in zasluži veliko kazen. Delovi novinarji ji ne bodo ušli, pa naj delajo kar hočejo… Noben zločinec, verjemite mi, ne bo ostal nekaznovan. Svojo ceno plačuje že na zemlji. A trojno gorje, če prestopi prag smrti ne da bi z obžalovanjem in vsaj delno poravnano škodo zapustil ta svet.

        • Najhujši sovražnik cerkve je notranji sovražnik. In najhujši sovražnik komunistične partije je bil notranji sovražnik. Lahko bluziš o “veseli novici”, kolikor hočeš

    • Ni večjega in manjšega greha. Je samo greh. In gospod Tomy, če že učite krščanstvo, potem povejte tudi to, da mi neposvečeni ne

      • ne kaj? In od kje vam ideja, da učim krščanstvo? Samo napisal sem svoje mnenje.
        Ja, so situacije, ko se moraš odločiti med večjim in manjšim grehom.

  9. Ni večjega in manjšega greha. Je samo greh. In gospod Tomy, če že učite krščanstvo, potem povejte tudi to, da mi neposvečeni ne moremo za druge odločati, ali naj se odpovedo pravici do samoobrambe.

    • Se opravičujem, sem tale post z nadaljevanjem od “ne” prebral kaseje. Razumem ga pa ne. Nihče ne sme od nikogar zahtevati, da se odpove pravici do samoobrambe. Ampak tožba v tej fazi ni samoobramba, je kontranapad. Po mojem mnenju opravičen in predvsem potreben.

      • Tudi jaz sem mnenja, da kardinal Rode “mora” zadevo postaviti pred sodišče. Če pa je ne bo, bom pa samo žalostno gledal in bil čisto tiho.

  10. Sem mnenja, da mora kardinal Rode svoje dobro ime zaščititi na sodišču, iztoženo odškodnino pa nameniti v dobrodelne namene. Delo pa mora ali preiti v sfero rumenega tiska, ali pa raziskovalne novinarje tipa Karba porabiti za oblikovanje malih oglasov, morda prepisovanje tekstov drugih avtorjev.

  11. V Sloveniji obstaja neodvisen in nevtralen časopis – Finance.

    Ampak za Jankota niso dovolj pravoverne, zato raje bere lažnivo delo kot objektivne Finance.

  12. PISANJE KARBE , ŠERUGOVE , JEŽA , MAKEŠA , mame MIJE , je samouničujoče , tudi do ostalih novinarjev , ki pišejo spodobno ! Naklada pada , pravijo , da se bo kar štirideset novinarjev te hiše znašlo na cesti ! IMELI se bodo komu zahvaliti !

    PISANJE omenjenih je tako jalovo , impotentno , kot bi se šli s kuhanimi špageti igrati mikado !

  13. ODŠKODNINSKI zahtevek za tako mizerno , podlo , obdolžitev in pisanje , bi morala biti višja , ali vsaj toliko , kot stane v “DELU ” pol strani oglasa , na prvi strani !

    KARBA pa si je nakopal prezir od ljudi , domačinov , kot nekoč PUCKO ! ZA moralnega človeka , bi bila to huda kazen , za KARBO pa verjetno ne , kot za mnoge izprinjence !

Comments are closed.