Afera Luka Koper je parada političnega sprenevedanja in laži

Luka Koper / Vir: http://www.vlaki.info
Luka Koper / Vir: http://www.vlaki.info

Trhli argumenti pri odstavljanju uprave Luke Koper

Nedavno tega so nadzorniki odstavili in pregnali iz Luke Koper Draga Matića, predsednika uprave in njuna člana Andraža Novaka ter Ireno Vinček z argumenti, ki so v posmeh njihovim zagovornikom. Četrtemu članu uprave, delavskemu direktorju Stojanu Čeparju pa so očitno prizanesli. To zbuja vtis, da so ga s tem kupovali ali pa niso hoteli preveč dražiti delavcev. Od Čeparja bi pričakovali, da iz solidarnosti do odstavljenih članov uprave sam odstopi. Ob izjemnih poslovnih rezultatih, ki jih je Luka dosegla z rastjo tovora in predvsem z najvišjim deležem dobička na zaposlenega in najvišjim kapitalskim donosom v državi nas Lidia Glavina, predstavnica SDH kot večinskega lastnika Luke, ter prvi nadzornik Luke Rado Antolovič poskušata poneumljati z ničemer utemeljeno floskulo, da bi »Luka lahko poslovala še boljše«. Prav tako na trhlih nogah stoji tudi očitek luški upravi o nedopustnem poslovanju Luke z »izvajalci prometnih storitev (IPS)«, to je s posredniškimi podjetji, ki zagotavljajo Luki del potrebne delovne sile. Kajti vlada je poskušala odstaviti luško upravo že pred štrajkom sredi leta 2016, ko sporni IPS-i niso še nikogar motili. Poleg tega revizorji, ki jih je vlada po štrajku nagnala nad Luko, niso odkrili nezakonitosti pri poslovanju Luke z IPS-i, ampak zgolj »določena tveganja«, ker so se pač morali na nekaj obesiti. Končno pa je potrebno vedeti, da je sistem poslovanja prek IPS-ov star že par desetletij in zaradi tega ni nihče odstavljal ne Koreliča, ne Časarja in ne koga drugega za njima. Tudi sindikat je s tem sistemom kar shajal, zato se mu sedaj, ko je uprava padla v nemilost, ni treba preveč trkati po prsih s svojo delavsko solidarnostjo. Dopuščam možnost, da je prišlo pri posameznih posrednikih do izkoriščanja delavcev, neplačevanja prispevkov, zlorab ipd., kar je treba sankcionirati in odpraviti. Ni pa to stvar luške uprave, pač pa je to predvsem problem posredniških podjetij, kjer so se takšne nezakonitosti izvajale, in seveda državnih nadzorstvenih organov, ki bi morali v teh primerih ukrepati. Sicer pa je sistem poslovanja prek posrednikov, ki zagotavljajo ustrezno delo delovno silo za potrebe pretovora, prisoten tudi v drugih pristaniščih, ker se na ta način lažje prilagajajo nihanju obsega tovorov. In končno je ravno sedanja uprava pokazala posluh za ta problem, med drugim je prekinila sodelovanje z enim od IPS-ov (ENCON) ter pripravila program redne zaposlitve podnajemnih delavcev in sicer 200 v prihodnjem letu, v naslednjih pa še okrog 500.

Prava ozadja obračuna vlade z luško upravo

Nesporazumi med vlado in luško upravo so se pojavljali predvsem ob nezreli izjavi ministra Gašperšiča, da II. tira Koper-Divača Slovenija ne bo potrebovala vsaj še naslednjih 30-40 let. Pa ob fiasku, ki ga je minister doživel s sporno študijo OEC, ki jo je logistična stroka raztrgala, kot tudi ob prvem neuspelem amaterskem poskusu kandidiranja za evropska sredstva za II. tir. Napetosti med vlado in luško upravo so nastajale tudi zaradi zavlačevanja ministrstva pri potrjevanju razvojnega programa Luke, pri izdajanju soglasij za izvajanje posameznih investicijskih del v pristanišču in pri dodeljevanju novih potrebnih manipulativnih površin za potrebe Luke. Vodstvo Luke, skupaj s stroko, ni podprlo niti ponesrečenih ministrovih projektov javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo II. tira in III. pomola, ki so vsi, eden za drugim, klavrno propadli, kot tudi ni pokazalo nobenega navdušenja nad vladnim projektom II. tira in se zato tudi ni aktivno vključilo v referendumsko kampanjo. V Luki so se tudi odločno uprli pritiskom za revizijo koncesijske pogodbe in poskusom vključitve novega koncesionarja v koprsko pristanišče. Vlada ima neporavnane račune z luško upravo tudi zaradi pekočega poraza, ki sta ga Cerar in njegova stranka doživela ob luškem štrajku. Še več, nekdanji predsednik luške uprave Bruno Korelič je tedaj v Primorskih novicah (9. 6. 2016) Cerarja razgalil in postavil na laž. Cerar je namreč ob obisku luške uprave pred štrajkom dejal, »da so z rezultati poslovanja in vizijo razvoja zadovoljni, da ni razlogov za zamenjavo, dokler dobro delajo in ustvarjajo dobre poslovne rezultate«. Istočasno pa so pri novačenju članov za nov nadzorni odbor Koreliču »namignili, da je zamenjava nujna zaradi nekooperativnosti uprave z večinskim lastnikom, to je vlado«. Cerar je ob obisku luške uprave tudi zanikal, da razmišljajo o morebitni vključitvi novega koncesionarja, saj je dejal, da iščejo zgolj »najustreznejšo obliko financiranja projekta« (namreč javno-zasebnega partnerstva za II. tir in III. pomol, pripomba avt.). Istočasno pa naj bi tedaj minister Gašperšič ponujal koncesije potencialnim investitorjem  za II. tir in III. pomol.

Prispevek občine Koper pri odstrelu luške uprave

Po podatkih medijev se je nad vodstvo Luke pognala tudi Mestna občina Koper, ki že nekaj leta vlaga pritožbe v zvezi z domnevno okoljsko neprimernostjo podaljšanja I. pomola, katerega podaljšanje je predvideno v Državnem prostorskem načrtu, ki je dobil tudi potrebno okoljevarstveno soglasje. Kar je tržaški Il Piccolo privoščljivo in z mastnim naslovom pokomentiral, »da je občina Koper naredila harakiri«. V posmeh temu početju pa je Gašpar Gašpar Mišič v Delu (15. 11. 2017) brez sramu priznal, »da Boris Popovič ne nasprotuje razvoju Luke Koper, da bo družba lahko podaljšala prvi pomol, ko bodo krmilo Luke prevzeli dovolj usposobljeni ljudje«. Boris Šuligoj pa je prav tako v Delu (27. 11. 2017) še drugače razgalil ta ozadja, ko je poročal, da se je predsednik luške uprave Matić pritožil na SDH, ker je »prvi nadzornik od njega zahteval, da ugodi županu Popoviču, ki terja sponzoriranje nogometnega kluba Koper, in da naj Luka podpre kampanjo pred referendumom o drugem tiru«. Kar nam vse našteto govori o tem, da je ubogi Matić kriv predvsem zato, ker se ni znal gibati na tem pokvarjenem političnem parketu, ker ni sklepal gnilih kompromisov in se ni zavedal, s kom ima opravka. Tako novi upravi, ki je bila imenovana konec leta 2017, ne preostane drugega, kot da pohlevno klecne pred vsem, kar počne in od nje zahteva vlada, tudi pred njenimi neumnostmi, med prvimi razvojnimi ukrepi pa sprejme sklep o sponzoriranju bankrotiranega koprskega nogometnega kluba, kar bo očitno rešilo vse nakopičene razvojne zagate pristanišča. Hkrati mora tudi rezervirati sredstva za visoke odškodnine, ki jih bo treba plačati pregnanim članom uprave zaradi vandalskega odnosa do njih. Slovenska javnost pa se bo zaprepadena spraševala, komu neki smo naredili kaj slabega, da moramo prenašati to parado političnega sprenevedanja in laži, ki spodkopava sleherno zaupanje v politiko in ustvarja eno samo veliko in nepopravljivo gospodarsko škodo.