Adaptirajmo za vsako ceno!

5

Večina hiš v Sloveniji se je gradila od leta 1970 do 19IMG_008290 in je sedaj stara toliko, da je potrebna prenove. Mogoče se zgodi tudi generacijska menjava in je to priložnost za popolno prenovo.

Streha, okna, vhodna in balkonska vrata, fasada, vlažni zidovi, peč v kurilnici, inštalacije… Odhod na specializiran sejem odločitev še oteži, saj vsak ponudnik, seveda, svoje hvali. Odločitev pa se ponudi sama.

Energetska sanacija je nujna, saj z vsakim dnem trpi družinski proračun. Preračunajmo si, kakšno porabo ima naša hiša in si zastavimo cilj, ki ga želimo doseči. To najlažje naredimo tako, da si damo izračunati gradbeno fiziko (energetske lastnosti stavbe). Porabljena sredstva za prenovo se nam morajo tekom 30 let povrniti. Ob predpostavki, da se bodo energenti v bodoče dražili, to ne bo težko.

Postavi pa se vprašanje, do kakšne mere se nam še splača vložek v energetsko sanacijo. Prenova ni novogradnja, zato pasivne hiše ni moč doseči, so pa naši ukrepi lahko usmerjeni v kritične točke.

Toplotna izolacija naj bo kvalitetna. Če hiša že ima nekaj izolacije, jo preverimo s sondiranjem (na izpostavljenih mestih izvrtamo nekaj lukenj in izmerimo vlažnost in prhlost). Vlažna ali prhla izolacija nima več izolativnih lastnosti. Slabo odstranimo, novo pa prilagodimo obstoječi, glede na debelino in kvaliteto.

Toplotni mostovi so nadloga, ki nam povzroča toplotne izgube, posledično kondenz in plesen. Pojavijo se tam, kjer konstrukcija poseže izven izolacije (terase in balkoni, stiki stopnic,….) in toplota prehaja hitreje, kot na drugih delih. Zaščitimo vso možno površino (balkon spodaj in zgoraj, pa čeprav z minimalno debelino).

Okna so lahko bolj ali manj izolativna, vendar pa mora biti vsa izolacija v pravilnem sorazmerju. Tri plastna okna so nesmiselna, če imamo le 10cm stenske in 5cm strešne izolacije. In obratno: z dvoslojnimi okni bomo izgubili preveč, če imamo 20cm stenske izolacije.

Za vsako ceno vse v armiran beton! Pri adaptacijah starejših hiš ni potrebno odstraniti lesenih tramov in jih nadoknaditi z armiranobetonskimi ploščami, ampak trhle le zamenjamo z novimi, ali pa jih lahko zamenjamo za različne vrste lesenih plošč. Les ni le trenutna moda, lahka konstrukcija je potresno veliko varnejša, les pa naš prijazen avtohton material, ki ga naša dežela premore obilo. Izkušnje in izračuni kažejo, da se pri nadgradnjah starejših objektov najbolje obnesejo zadnja nadstropja cela v lesenih izvedbah. Teh primerov danes ni več malo.

eko skladNe smemo pozabiti na pomoč države. Pri Ekoskladu www.ekosklad.si se pozanimajmo kakšne subvencije nam nudi država. Preudarni pa moramo biti, da svojih odločitev ne podrejamo subvenciji. Če so subvencije razpisane za lesena okna, mi pa stanujemo v bloku, ki nima napušča in potrebujemo PVC okna, bo to strel v prazno. Lesena okna bodo dražja (kljub subvenciji!) in za nas neprimerna.

Investicija temeljite prenove včasih presega investicijo gradnje nad tretjo fazo, je pa ta prednost, da se je lahko lotimo postopoma, po fazah. Pa ne začnimo s ploščicami v kopalnici, ampak po pravilnem vrstnem redu, tako kot pri novogradnji.

Pa veliko veselja s prenovo!

Foto: Aleš Čerin, Eko sklad

Pripis uredništva: Monika Cvirn je arhitektka v podjetju Atelje-Ambienta.


5 KOMENTARJI

  1. Drži. Po Sloveniji so številne prevelike hiše zgrajene s takoimenovanimi Titovimi krediti, ki jih nikoli ni bilo treba pošteno vrniti. Sedaj pa nekaterim lastnikom delajo le težave, saj si po odhodu otrok ne morejo privoščiti niti ogrevanja prevelikih stavb.

    Tudi v mojem bloku so resne težave. Nismo vsi enako premožni. Medtem ko bi za nekatere energetska obnova bloka bila zelo dobrodošla investicija, imamo tudi takšne (praviloma starejše upokojence), ki višjih stroškov niti za postopno odplačevanje kredita eko skladu ne bi premogli. In seveda tisti vmes. Za povrhu je večina stanovalcev zelo občutljivih na svoj avto in praktično popolnoma nezainteresiranih za upravljanje stavbe. Tako da številni pametni in dobronamerni nasveti (takšni kot v zgornjem postu) gredo mimo naših ušes. 🙁

    • Koliko ljudi je v Titovih časih ( ko je fehtaril po Zahodu in igral socialnega kapitalista, da je dobival milijardne kredite) zgradilo POŠTENO svojo hišo?

      Zakaj ljudje niso odgovorni?

      Zakaj v moji okolici najbolj komunistični ljudje, ki ves čas kritizirajo ZDA in kapitaliste in njihovo potratnost z energijo ( in delajo v javnem sektorju), takoj ko se jim na TRR nabere 20.000€ prihranka kupujejo SUV oz. terence, ki so pregrešno naftno požrešni?

      O “čuvenom poštenju” oz. o “pošteni” Titovi generaciji, ki z lahkoto pobija svojega prijatelja, soseda, sorodnika ” ko pride čas” …skratka Socialisti (psihopati):

      http://www.youtube.com/watch?v=jBxHQ0DT7ns

  2. Zanimiv članek, tudi sam se strinjam, da je energetska sanacija starejših objektov nujna.

Comments are closed.