Večina hiš v Sloveniji se je gradila od leta 1970 do 19
90 in je sedaj stara toliko, da je potrebna prenove. Mogoče se zgodi tudi generacijska menjava in je to priložnost za popolno prenovo.
Streha, okna, vhodna in balkonska vrata, fasada, vlažni zidovi, peč v kurilnici, inštalacije… Odhod na specializiran sejem odločitev še oteži, saj vsak ponudnik, seveda, svoje hvali. Odločitev pa se ponudi sama.
Energetska sanacija je nujna, saj z vsakim dnem trpi družinski proračun. Preračunajmo si, kakšno porabo ima naša hiša in si zastavimo cilj, ki ga želimo doseči. To najlažje naredimo tako, da si damo izračunati gradbeno fiziko (energetske lastnosti stavbe). Porabljena sredstva za prenovo se nam morajo tekom 30 let povrniti. Ob predpostavki, da se bodo energenti v bodoče dražili, to ne bo težko.
Postavi pa se vprašanje, do kakšne mere se nam še splača vložek v energetsko sanacijo. Prenova ni novogradnja, zato pasivne hiše ni moč doseči, so pa naši ukrepi lahko usmerjeni v kritične točke.
Toplotna izolacija naj bo kvalitetna. Če hiša že ima nekaj izolacije, jo preverimo s sondiranjem (na izpostavljenih mestih izvrtamo nekaj lukenj in izmerimo vlažnost in prhlost). Vlažna ali prhla izolacija nima več izolativnih lastnosti. Slabo odstranimo, novo pa prilagodimo obstoječi, glede na debelino in kvaliteto.
Toplotni mostovi so nadloga, ki nam povzroča toplotne izgube, posledično kondenz in plesen. Pojavijo se tam, kjer konstrukcija poseže izven izolacije (terase in balkoni, stiki stopnic,….) in toplota prehaja hitreje, kot na drugih delih. Zaščitimo vso možno površino (balkon spodaj in zgoraj, pa čeprav z minimalno debelino).
Okna so lahko bolj ali manj izolativna, vendar pa mora biti vsa izolacija v pravilnem sorazmerju. Tri plastna okna so nesmiselna, če imamo le 10cm stenske in 5cm strešne izolacije. In obratno: z dvoslojnimi okni bomo izgubili preveč, če imamo 20cm stenske izolacije.
Za vsako ceno vse v armiran beton! Pri adaptacijah starejših hiš ni potrebno odstraniti lesenih tramov in jih nadoknaditi z armiranobetonskimi ploščami, ampak trhle le zamenjamo z novimi, ali pa jih lahko zamenjamo za različne vrste lesenih plošč. Les ni le trenutna moda, lahka konstrukcija je potresno veliko varnejša, les pa naš prijazen avtohton material, ki ga naša dežela premore obilo. Izkušnje in izračuni kažejo, da se pri nadgradnjah starejših objektov najbolje obnesejo zadnja nadstropja cela v lesenih izvedbah. Teh primerov danes ni več malo.
Ne smemo pozabiti na pomoč države. Pri Ekoskladu www.ekosklad.si se pozanimajmo kakšne subvencije nam nudi država. Preudarni pa moramo biti, da svojih odločitev ne podrejamo subvenciji. Če so subvencije razpisane za lesena okna, mi pa stanujemo v bloku, ki nima napušča in potrebujemo PVC okna, bo to strel v prazno. Lesena okna bodo dražja (kljub subvenciji!) in za nas neprimerna.
Investicija temeljite prenove včasih presega investicijo gradnje nad tretjo fazo, je pa ta prednost, da se je lahko lotimo postopoma, po fazah. Pa ne začnimo s ploščicami v kopalnici, ampak po pravilnem vrstnem redu, tako kot pri novogradnji.
Pa veliko veselja s prenovo!
Foto: Aleš Čerin, Eko sklad
Pripis uredništva: Monika Cvirn je arhitektka v podjetju Atelje-Ambienta.
// //
