Večina držav EU in OECD pozna socialno kapico. Med tistimi državami EU, ki nimajo socialne kapice, so večinoma skandinavske in baltske države.
V času oblikovanja nove koalicije je ena od osrednjih tem postala t. i. socialna kapica oziroma uvedba zgornje meje za osnovo prispevka za socialno varnost. Za socialno kapico je najbolj zagreta NSi, najbolj proti so v SD, kjer so jo razglasili za bogataško kapico.
Pahorjeva vlada in socialna kapica
Z uvedbo socialne kapice pa se je poigravala že vlada Boruta Pahorja (SD). Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja so aprila 2010 celo napisali študijo Ocena posledic uvedbe zgornje meje za osnovo prispevka za socialno varnost (Boris Majcen, Mitja Čok in Marko Ogorevc).
Socialno kapico uporablja večina držav EU in OECD, bodisi pri celotnih prispevkih bodisi pri prispevkih delodajalcev ali delojemalcev. Kot poudarja študija, je razlog v tem, da je nabor pravic, ki se financirajo iz obveznega socialnega zavarovanja, omejen, zato so omejena tudi vplačila.
V Sloveniji kapico poznajo samostojni podjetniki
Praviloma je višina kapice postavljena dovolj visoko, da zagotavlja določeno stopnjo solidarnosti. Ljudje z visokimi dohodki tako še vedno plačajo precej več v sistem, kot iz njega dobijo, ne pa neomejenokrat več, kot velja pri nas.
V Sloveniji kapico že poznamo, in sicer pri zasebnikih (samostojnih podjetnikih, po domače obrtnikih) in (so)lastnikih podjetij, ki so v svojih podjetjih zaposleni.
Večina držav EU in OECD ima socialno kapico
Osnovna ugotovitev pregleda sistemov po državah EU je, da dejansko v večini držav obstajajo omejitve (ali zniževanja stopenj prispevkov) osnove za plačevanje prispevkov za socialno varnost.
Hkrati pa omejevanje lahko velja le za delojemalce (Irska, Madžarska, Švedska in Velika Britanija) oziroma ne velja za zdravstveno zavarovanje (Francija, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska).
Več lahko preberete na PlanetSiol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
