A. Vončina, Novi glas: Frančišek reformist…

0

… v kontinuiteti

Najbrž smo skoraj vsi prepričani, da razen apostolske spodbude “Evangelii gaudium” papež Frančišek konec novembra ni izdal ničesar. Temu seveda ni tako, saj je poslal tudi pismo eminentnemu cerkvenemu zgodovinarju, kardinalu Walterju Brandmüllerju. Tega je namreč določil za posebnega odposlanca, da bi počastil 450-letnico konca tridentinskega cerkvenega zbora; obletnica je bila 1. decembra 2013. Nekateri mislijo, da se vse lahko dela kar malo po svoje, vendar pa papež opozarja in spodbuja k jezikovni in teološki jasnosti pri oznanjevanju, tako za duhovnike kot tudi vernike.

Kristusovo odrešenje mora namreč biti tudi razumsko podkrepljeno in verodostojno. Pomeni, da je še kako aktualna tista zadeva, ki so jo v zadnji polovici stoletja želeli zavreči, to pa je t. i. “apologetika”. Le-ta ni nič drugega kot nudenje dokazov, da je krščanska vera res prava in pravšnja ter razumna za človeka, kakor velja tudi za to, da nekdo vstopi v katoliško Cerkev. Papež uvaja logično vez med reformo v kontinuiteti (sklicujoč se na predhodnika), ko je treba sklepe zadnjega cerkvenega zbora (drugega vatikanskega) razlagati na podlagi stalnega nauka Cerkve, saj je bil zadnji koncil pastoralne narave, in aktualnostjo tridentinskega koncila. Po besedah svetega očeta nam namreč ta koncil pomaga pri učinkoviti intelektualni in moralni prenovi. Četudi so ti sklepi stari že štiri stoletja in pol, ostajajo dragoceni in pravoverni za vse čase.

Več lahko preberete v Novem glasu.