A. V. Zver, Reporter: Še čutimo travmatične posledice totalitarne preteklosti (+avdio)

11

Travmatične posledice totalitarne preteklosti, ki so zaznamovale generacije, po mnenju Andreje Valič Zver občutimo še danes. Upirati se moramo kulturi pozabljanja in slavljenja napačnih dogodkov ter si nenehno prizadevati, da se časi, ki so povzročili toliko gorja slovenskemu narodu, ne bi nikoli več ponovili, je poudarila.

V državnem svetu je potekal znanstveni posvet z naslovom Leto 1945 – 70 let potem, ki so ga ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne pripravili Študijski center za narodno spravo, Nova slovenska zaveza, Slovenski katoliški izobraženci in Zbor za republiko.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Valič Zverova je v uvodnem nagovoru dejala, da je nasilno in zapleteno dogajanje na Slovenskem med letoma 1941 in 1945 pustilo težke rane, pričakovanja ljudi, da bo ob koncu vojne nastopila tudi “osvoboditev” se niso izpolnila. Prepričana je, da je predpogoj za spravo delovanje pravne države, ki mora zagotoviti “popravo krivic in ne z delitvijo na prvorazredne in drugorazredne državljane”.

V nadaljevanju so udeležence posveta pozdravili še drugi organizatorji. Državni svetnik Bojan Kekec je menil, da je državni svet primerno mesto za takšno temo, saj je državni svet v našem političnem sistemu povezava med politiko in civilno družbo. Zdi se mu sicer, da se breme takratnega obdobja po nepotrebnem prenaša na druge generacije, zato se je zavzel za “resnično spravo”.

Vasko Simoniti iz Zbora za republiko je dejal, da je vojna strašna stvar in nikomur ne prizanese, še zlasti če se po njenem koncu nadaljuje v specifični obliki ločevanja ljudi, zamolčevanjem, skrivanjem in enostranskim poveličevanjem preteklosti. Slovenci si nikoli prej v zgodovini niso med seboj povzročili toliko zla, kot v času druge svetovne vojne in po njej, je pojasnil in se vprašal, od kje naj se “obrnemo v prihodnost, če živimo podaljšano preteklost in se ne moremo odločiti, kje se začne sedanjost”.

Za Petra Sušnika iz Nove slovenske zaveze je posvet pomemben tudi z vsebinskega vidika. “Gre za to, da preživeli ugotavljajo, da zgodovina, kot jo spoznavajo naši otroci, ne more držati. Očitki o revizionizmu ne pridejo v poštev,” je dejal in izrazil upanje, da bodo “izobraženci pripomogli, da slovenska zgodovinska stroka dejansko postane znanost”.

Predstavnik Slovenskih katoliških izobražencev Aleš Maver pa je opozoril, da je popolna zmaga revolucionarnih sil po koncu druge svetovne vojne pomenila izganjanje krščanskih vsebin iz javnega prostora. Zato je naloga katoliške skupnosti v Sloveniji, da si zastavlja vprašanja o preteklosti in skuša nanje poiskati tudi odgovore. S preteklostjo se moramo soočiti, zato je posvet po njegovem mnenju pomemben kamenček v mozaiku gledanja te preteklosti.

V nadaljevanju so sledili pogledi zgodovinarjev na povojno obdobje. Stane Granda je menil, da problem razpravljanja o koncu vojne ali zmagi pri Slovencih ni stvar faktografije, ampak humanitete, odnosa do svetosti življenja na eni in ideološki pripadnosti na drugi strani.

Več lahko preberete na strani Reporterja. Posnetkom izvajanj s posveta lahko prisluhnete na strani Radia Vatikan.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


11 KOMENTARJI

  1. Naj bodo ga. Valičeva in njeni podrejeni vsaj enkrat – za spremembo! – objektivni in naj, recimo, povedo ali napišejo tudi, kako so morali knojevci maja in junija 1945 v domovino vrnjene kolaborante na Jesenicah, v Kranju, Šentvidu, Celju … varovati pred skrajno razjarjenimi ljudmi. Ti so hoteli z njimi obračunati na licu mesta.

      • O tem obstajajo nešteta pričevanja sodobnikov, tako da je tvoj cinizem čisto deplasiran.

        • A ti sploh štekaš, da je tretjina prebivalstva pobegnila pred tvojimi “pravičniki”. Še v sami Nemčiji, kjer so zavezniki preganjali naciste, se ni zgodil takšen eksodus. Pri nas pa tako, kjer je kralj bil na zavezniški strani, celo. Kaj se delaš butec, ali si res tako oprane glave in brez občutka za čast?

        • ‘Kao’ razjarjeni ljudje … Tole me spominja na izjavo (mislim da ob smrti prejšnjega s. korejskega voditelja): (smrtno) nevarno je, če premalo jokaš, in nevarno je, če premalo …

        • Ti si edini, ki lapaš take neumnosti.

          Če bi bilo to res, bi Tit Turnešk, pa še prej Stanovnik to na veliko tulila.

        • Maks, halo, knojevci so tako imenovane kolaborante ubranili na res čuden način!

          Pošlji to izjavo Titu Turnšku. Od ljubosumnosti te bo pojedel, saj je še bolj originalna kot so njegove.

    • Misliš na tako imenovane povojne partizane, ki so zažgali škofa Volka, ker ga ljudska oblast ni dovolj varovala.

Comments are closed.