A.V.Zver, Novice.at: Slovencem manjka sočutja

16
221

… zato smo razklani

Študijski center za narodno spravo, ustanovljen leta 2008, raziskuje polpreteklo zgodovino na Slovenskem s poudarkom na treh totalitarizmih, ki so zaznamovali slovenski narod v 20. stoletju – fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Posebno pozornost namenjajo zločinom pod komunizmom, ker naj bi ti bili najmanj razčiščeni. Študijski center vodi Andreja Valič Zver, ki je na novoletnem srečanju Katoliške akcije in Doma prosvete Sodalitas v Tinjah minulo soboto predavala o odstrinjanju zamolčanega.

Eden velikih, a do danes neuresničenih obetov ob slovenskem osamosvajanju je bila narodna sprava. Kje se je zataknilo?
Narejenega je bilo veliko, začenši s simbolnim dejanjem maše v Kočevskem rogu leta 1990, delom komisije za izvajanje zakona o popravi krivic in komisije za prikrita grobišča, delom nevladnih organizacij, predanih posameznikov in Študijskega centra za narodno spravo. Mnogi koraki pa niso bili storjeni dovolj odločno ali pa sploh ne. Zato smo lani v posebni izjavi skupaj z obe-ma omenjenima komisijama ugotovili, da je potrebno urediti grobišča, ki jih je na Slovenskem evidentiranih več kot 600, ter jih razglasiti za kulturne spomenike nacionalnega pomena, sploh pa Hudo jamo, ki v slovenski zavesti od odprtja leta 2009 figurira kot simbolno prizorišče groze totalitarizmov, ki so v 20. stoletju pustošili po slovenskem ozemlju. Kjer je to mogoče, je treba identificirati tam pobite. Zastalo je na pravnem področju. Potrebna je celovita pravna analiza medvojnega in povojnega kršenja človekovih pravic in svoboščin. Na področju arhivov je potrebno nadaljnje zbiranje gradiva. Potrebno je mnogo premikov tudi na področju izobraževanja, na področju zgodovinopisja in tudi pri osebni srčni kulturi vsakega posameznika.

Slovenija je zašla v hudo gospodarsko krizo. Slišati je opozorila, da bi bilo sedaj bolj smiselno energijo porabiti za reševanje aktualnih problemov.
Prav gotovo mora biti pogled usmerjen v reševanje sedanjih in prihodnjih problemov. Zavedati pa se je treba stare resnice, da brez poznavanja preteklosti in starih zablod ne more biti pravega prepoznavanja in reševanja sedanjih problemov, kaj šele vizije za prihodnost. Trdim, da brez poznavanja kršenja človekovih pravic in zločinov totalitarizmov, ki smo jih v 20. stoletju sproducirali Evropejci, ne more biti ohranjanja demokracije, kulture varovanja človekovih pravic, pravne države itd. Skratka, Evropejci moramo prepoznati in poznati svojo preteklost, zato da bomo lahko razmišljali o reševanju problemov prihodnosti. Gre za generacije, ki prihajajo, da ne bodo ponavljale napak prejšnjih generacij.

Ali zadostuje zgolj poznavanje preteklosti? Mar ni potrebno tudi priznanje krivde? Družba v Sloveniji je očitno še naprej razdeljena na partizane in domobrance, vsak vztraja pri svojem prav, pri čemer se zdi, da je partizanska stran prej pripravljena priznati napake, predvsem povojne poboje, kot domobranska stran.
Pri Slovencih velikokrat pogrešam pripravljenost, da bi se med sabo pogovarjali, da bi razmišljali in spoznali namene in poteze nasprotne strani. Kaj so bili vzroki za dejanja? Težko pa se strinjam s tem, da je ena stran pripravljena za kompromis, druga pa ne. Te ravni so zelo prepletene.

Več lahko preberete na Novice.at.


16 KOMENTARJI

  1. Že ptice pojejo, da je vzrok gospodarskofinančne krize moralna kriza.

    Vzrok moralne krize pa so “vrednote”,ki povzročajo to krizo. Te temeljijo na nespoštovanju človekovega dostojanstva in življenja, nespoštovanju resnicoljubja in pravičnosti ter poštenosti in odgovornosti.

    Dokler se bodo v našem skupnem življenju uveljavile zgoraj naštet civilizacijske vrednote, ne bo pozitivnega vrednostnega in gospodarskega preporoda.

    Kriva je torej sedanjost, ki še vedno temelji na nečlovekoljubnih vrednotah iz preteklosti.

    Obravnavamo in rešujemo današnje probleme, ki pa avtomatsko rešujejo tudi pretekle.

    Le na ta način, torej s tem kompasom, lahko pridemo do rešitve.

    Če pa izhajamo iz preteklosti, ne pa sedanjosti, pa po nepotrebnem zameglimo in otežimo razpravo in celovito rešitev.

  2. Popravek: Dokler se ne bodo uveljavile v našem skupnem življenju naštete civilizacijske človekoljubne vrednote, ne bo vrednostnega in gospodarskega preporoda.

  3. Najprej moramo skupno ugotoviti, da je naša človekova in državljanska dolžnost, brezpogojno spoštovati in civilizacijske človekoljubne vrednote.

    Zatem pa moramo to tudi uresničiti, tako za današnje nerazčiščene probleme kot tudi za tiste iz preteklosti.

  4. Popravek: Najprej moramo ugotoviti, da je naša skupna človekova in državljanska dolžnost, brezpogojno spoštovati in uresničevati civilizacijske človekoljubne vrednote.

    Zatem pa moramo to tudi uresničiti, z razrešitvijo današnjih in preteklih odrtih človekoljubnih vprašanj.

  5. Vrednostno izhodišče je rešitev za današnje in pretekle krivice in merilo za današnje in prihodnje ravnanje.

    Vrednostna naravnost zavezuje vse: desne, leve in nevtralne.

  6. Kako to, da se nobeden ne vpraša, zakaj pa Nemci niso razklani, čeprav so imeli tudi oni svoj totalitarizem ?

    Preprosto zato ne, ker so jim naciste lustrirali Američani takoj po končani vojni.
    Največje vojne zločince so obsodili in usmrtili, ostalim pa prepovedali dostop do javnih služb in funkcij.

    In kaj se je zgodilo z našimi totalitarci ?
    Brez kazni za svoje zločine nam vladajo celo v demokraciji in se pridno držijo reka “deli in vladaj”. Pravzaprav so to reklo celo dopolnili z njihovo dodatno vrednoto: “deli, vladaj in ropaj”.

    • Ne smemo se vprašati. 🙁

      Nekatolike je strašila UDBA, katolike pa škof in UDBA. Zato pa je tako, kot pač je.

  7. Sočutje mi je en tak čuden socialističen pojem. Oba predpostavljata, da imamo neke nebogljence, za katere moramo skrbeti. Ljudje ponavadi nočejo, da jih obravnavamo kot nebogljence ali ranjence. Na nek način jim s pretirano rabo pojma sočutje jemljemo dostojanstvo in samozavest.

    Zakaj ne bi raje uporabljali pojmov, kot so ljubezen ali empatija ali kaj podobnega.

  8. Sočutje je posledica ljubezni, ker čutim bolečino, stisko sočloveka, ki mi jo zaupa ali pa mi jo ne zaupa.

  9. Sočutje nas tudi napeljuje, da bi imeli enak odnos do perečih problemov v slovenski skupnosti, ki zadevajo uveljavljanje civilizacijskih človekoljubnih vrednot.

  10. S pridržkom bi si upal trditi celo naslednje:
    Človek brez čustvene inteligence je hrom, brez miselne pa popolnoma slep.
    Za pravo empatijo sta nujno potrebni obe.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite