A. Umek: Odziv na članek v časniku Delo ‘Škoda bi bilo okolje onesnaževati s poceni teorijami’

1
Kumrovec, foto: isn.zrc-sazu.si.
Kumrovec, foto: isn.zrc-sazu.si.

Intervju Klare Škrinjar z g. Miho Kosovelom (Delo, 25. 5. 2015) opozarja kot tudi številni drugi članki, ki se v zadnjem času pojavljajo v slovenskih medijih, na vzpon desnega ekstremizma – fašistoidnih gibanj v Evropi. Za mene in številne druge, ki se skušamo temu zoperstaviti in vidimo v tem vzponu grožnjo Evropi kot si jo želimo, demokratično Evropo kot povezavo držav, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, ima prispevek ga. Škrinjar bistvene pomanjkljivosti in je v nasprotju z v naslovu izraženo mislijo.

Demokratično Evropo ne ogroža samo desni ekstremizem, čeprav v grožnji s te strani ne dvomim, temveč vsak ekstremizem – totalitarizem, ne glede na njegovo barvo ali usmeritev. Grožnja demokraciji je še posebej velika takrat, kadar s na istem prostoru pojavita dva čeprav na videz nasproti si usmerjena totalitarizma. Kot klasičen dokaz te trditve vidim dogajanje v Nemčiji po 1. Svetovni vojni. Samo kratek obstoj Räterepublik (Sovjetska republika) je bil zadosten, da je iz gostilniškega razgrajača Hitlerja naredil nacionalnega voditelja in nacistom omogočil prevzem oblasti. Zelo podoben scenarij se je odvijal tudi v Španiji. V sedanjem času je med vsemi članicami EU najbolj ogrožena demokracija v Grčiji z Zlato zoro na eni strani in Sirizo na drugi.

V Sloveniji nam mediji že dalj časa sporočajo, čeprav nejasno a vendar, da nas ogroža desni ekstremizem. Te grožnje slovenski demokraciji so se konec tedna bolj eksplicitno pojavile z zborovanjem (neo)fašistov v Gorici. Vesel sem, da je slovenska javnost ta dogodek obsodila in da je slovenska vlada pri italijanski tudi uradno protestirala. Sam bi sicer uporabil še nekoliko ostrejši jezik, vendar mene ne vežejo diplomatski bonton in uzance. Bistveno pa je, da smo Slovenci kot narod in kot država, dali vsej mednarodni skupnosti jasno vedeti, da fašističnih provokacij na naših mejah ne bomo tolerirali.

Vendar na isti dan je ob naši vzhodni meji v Kumrovcu potekala manifestacija drugega totalitarizma – komunizma. Pričakoval sem in mislim da upravičeno, da se bodo slovenska javnost, mediji in vlada tudi na to zborovanje odzvali z enako ostrino in obsodbo. Šlo je za dve ekvivalentni manifestaciji dveh sicer različno usmerjenih totalitarizmov, vendar za dva v svojem bistvu enaka dogodka. Demokratično Evropo lahko gradimo samo z enako distanco in obsodbo vsakega totalitarizma. Ne more in ne sme biti naš totalitarizem bolj sprejemljiv od sosedovega in naši fantje dobri samo zato, ker so naši. To npr. izraža napis TITO na Sabotinu. In vsi, ki ga zagovarjajo in vzdržujejo naj si zamislijo kako bi odreagirali, če bi se na sosednjem hribu pojavil napis Benito ali kje v Nemčiji Adolf.

Odziv naše vlade na shod (neo)komunistov v Kumrovcu me je globoko razočaral in mislim, da ni skladen z osnovnim, demokratičnim evropsko priznanim konceptom ekvidistance do vseh totalitarizmov. Zato jo vljudno vendar javno naprošam, da mi svoj tako različen odziv na (neo)fašističen shod ob naši zahodni meji in na (neo)komunističen shod ob naši vzhodni meji, pojasni.

Za zaključek naj ponovno poudarim, da je ekvidistanca do vse totalitarizmov konstitutivni element EU in n jene demokracije. Tu ne sme biti vaših in naših. Kot Evropejci moramo obsoditi vse totalitarizme, njihova dejanja in voditelje, predvsem pa moramo obsoditi poskuse oživljanja kateregakoli od teh gibanj. V tem Slovenija ne more in ne sme biti izjema. Želim si, da bi se to zavedanje uveljavilo v slovenski javnosti, medijih ter sedanji in bodočih vladah. Slovenci ne smemo podleči poceni teoriji o ogrožanju s samo ene strani.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

Comments are closed.