A. Umek, Demokracija: Holokavst del nacifašizma in komunizma

47

Holokavst je vsekakor najhujši zločin v evropski zgodovini. S to besedo označujemo premišljen in dobro načrtovan pomor večjega števila, milijonov ljudi, ki jih ima neka na ideologiji sovraštva oblikovana skupina za manj vredne ali nasprotne svoji ideologiji.

Ker je do holokavsta prihajalo v Evropi dvajsetega stoletja v očitnem nasprotju s humanistično usmerjenostjo velike večine njenih prebivalcev, je demokratična Evropa, ki gradi na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, 27. januar razglasila za dan mednarodnega spomina na holokavst, dan spoštljivega spomina na vse žrtve holokavsta v želji, da se tudi prihodnje generacije tega zločina spominjajo in zavedajo ter v kali zatrejo vsako gibanje, ki bi lahko vodilo do njegove ponovitve. Če pa hočemo to doseči, mora biti spomin na holokavst celosten in zgodovinsko korekten. To pa pomeni, da moramo vse njegove pojavne oblike obravnavati enako. Poudarjanje ene in zanemarjanje druge pojavne oblike holokavsta vodi do njegove pogojne sprejemljivosti in s tem posledično do obsodbe zločina kot takega.

Če sledimo raziskavam prof. Normana Daviesa in prof. Georgea Watsona z Univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji, so bili prvi, ki so se v moderni človeški zgodovini ukvarjali z »nujnostjo« množičnih pomorov izvorni misleci marksistične doktrine kot npr. Engels. Ta je postavil tezo, da je po prevzemu oblasti treba pobiti vse, ki ne morejo postati revolucionarni, seveda v marksističnem smislu. V to skupino uvršča vse »sovražnike« proletariata in tiste narode, ki so zaostali za razvojem dva ali več korakov, kot so po Engelsovem pisanju Baski, Srbi idr. S tem je bil uveden holokavst kot integralni del vseh totalitarnih sistemov − komunizma, fašizma in nacizma.

Prvi, ki so začeli praktično izvajati holokavst, so bili komunisti že med oktobrsko revolucijo in še intenzivneje po njeni zmagi v takratni Sovjetski zvezi. Čeprav je bil ta holokavst daleč najbolj množičen, ni bil deležen zadostne pozornosti verjetno zato, ker se je dogajal v nedostopnih prostranstvih daljne Sibirije. Sledil mu je fašistični holokavst. Tudi ta ni bil deležen potrebne pozornosti in njegovi akterji niso bili nikoli kaznovani mogoče zato, ker je bil uperjen pretežno proti nam, Slovencem, ki takrat nismo imeli lastne države. Nacistični rasni holokavst je bil uperjen predvsem proti Židom, vendar v znatni meri tudi proti drugim narodom, tudi Slovencem. Nacisti so pri organizaciji svojega holokavsta gradili tako na izkušnjah italijanskih fašistov kot sovjetskih komunistov.

Več lahko preberete v Demokraciji.


47 KOMENTARJI

  1. če holokavst razumemo kot množično načrtno pobijanje ljudi, potem bo za prvi holokavst treba iti še bolj nazaj v zgodovino. npr. že v stari zavezi je opisan Pohod Izraelcov proti Midjáncem, ki ga je zapovedal “gospod”. izraelci naj bi torej po navodilih “gospoda” pobili vse moške midjance, otroke in ženske so pa odpeljali kot ujetnike, zaradi česar se je mojzes razjezil in naknadno dal pobiti še vse otroke moškega spola in vse ženske, ki niso bile nedolžne (v spolnem smislu). prizanesel je le otrokom ženskega spola in nedolžnim ženskam. tako da že mojzes je izvajal holokavst, če pač holokavst razumemo na tak način.

    takih pomorov je bilo seveda skozi zgodovino več. tudi na primer pomori ameriških indijancev s strani evropskih osvajalcev, tako v severni, srednji kot južni ameriki. tako da če holokavst razumemo na tak način (holokavst se sicer v osnovi razume le kot načrtno in sistematično uničevanja židov s strani nacistične nemčije), potem je treba obravnavati ne samo komunistične in nacistične holokavste, ampak tudi holokavste, ki so bili storjeni na osnovi religije in tudi drugih okoliščin, predvsem etičnih ter političnih. npr. načrtno pobijanje srbov s strani ustašev med 2. svetovno vojno, pomor kurdov v iraku v času sadama husseina, muslimanov v srebrenici s strani srbov itd., itd.

    • Izvorno, riječ holokaust označava žrtvu paljenicu, pri kojoj se spaljuje cijela životinja. Danas je međutim u cijelom svijetu ta riječ uobičajeno ime za genocid nad Židovima (hebrejski: שואה/šoa), te u širem značenju i sustavno istrebljivanje drugih grupa (prvenstveno Romi) za vrijeme nacističkog režima u Njemačkoj. To se značenje onda ponekad prenosi i na razne druge slučajeve sustavnog i/ili masovnog istrebljivanja ljudi (npr. “nuklearni holokaust” za globalni nuklearni rat, genocid nad Armencima u Turskoj 1916.-1917. i dr).
      http://hr.wikipedia.org/wiki/Holokaust

      Naj prevedem?

    • Zelo elegantno in brez politiziranja (“prvi so bili komunisti”) se zadeva reši tako, da govorimo o Holokavstu in holokavstih. Slednji je pač termin, ki se lahko aplicira na organizirane zločine nad etničnimi skupinami v preteklosti.

    • Sami bedni izgovori za opravičevanje zločinskega komunizma, ki je že kot ideja zlo, z nekimi pradavnimi zgodbami, ki pa nimajo potrditve v zgodovini.

      Genocid je prvi utemeljil Marx, in od njih so se nacisti učili.

      • Pa ja nisi pravkar zanikal verodostojnosti Svetega Pisma? 😀

        Genocid nad ameriškimi staroselci je do potankosti opisal dominikanec Bartolome de las Casa v 16. stoletju. Podobnosti s komunističnim Holodomorjem so presenetljive.

        • Pancer, tvoj problem je le v tem, da poskušaš komunistične zločine prikazati v lepši luči in reči, da niso nič takega.

          Človeštvo se razvija iz bolj krutega v bolj humanega.

          Komunajzerji so genocide izvajali v 20. stoletju, ko je svet bil že zelo human in poznal človekove pravice.

          Torej je bil v vsakem primeru korak nazaj.

          • Vsak zlocin je tragedija, vredna obsojanja.

            Evropska moderna zgodovina in prehod iz fevdalizma v imperializem sta zaznamovana zatiranje najrazlicnejsih skupin, praviloma zaradi ekonomskih, rasnih ali verskih razlogov.

            Nastanek komunizma kot gibanja, ki postavlja v osredje razredno pripadnost, tako sploh ni presenetljiv. Devetnajsto stoletje je bilo stoletje najvecje in najbolj grobe kolonizacije po kolonizaciji Amerik, ter najhitrejsega in brezoblicnega razvoja kapitalizma. Seveda zlocin, storjen v imenu evropskega imperializma, ne opravicuje komunisticnih zlocinov, jih pa postavi v kontekst nasilne evropske moderne zgodovine, ki je vrhunec dosegla v totalitarizmih dvajsetega stoletja in drugi svetovni vojni. Zato ni presenetljivo, da so cloveske pravice postale otipljiva stvar prav po drugi svetovni vojni.

            Govoriti o 20. stoletju kot o zakljuceni celoti, ko so bile cloveske pravice ze poznane, je naivno. Sele vzpon demokracije po drugi svetovni je prinesel zavedanje, ki ga imamo danes.

          • Kot sem že napisal, poskušaš manipulirati z dogajanjem izpred tisočletij in moralizirati s tem, da je vse zločin (gledano z današnjega vidika).

            Dejstvo je, da je že Marx predvideval iztrebljenje “manj vrednih” narodov.

            20. stoletje je stoletje stoletje razvoja humanizma. Tudi “koloniziranje” je bistveno bolj humano kot je bilo v preteklosti.

            Posledica tega humanizma je tudi (večinoma neupravičen) množičen občutek krivde, ker so naši predniki nekoč v preteklosti počeli stvari, ki danes niso več sprejemljive itd…

            Še vedno je pa komunizem velik korak nazaj. Res je sicer, da se ni zgodilo neankrat, ampak dejansko je bila večina pravic, ki so v deklaraciji, v Evropi, ki ni imela komunizma, sprejetih že prej.

          • Govorim o moderni dobi, ki se začne z evropsko kolonizacijo sveta in razvoj najprej merkantilizma in potem kapitalizma. Ne manipuliraj.

            Tezo, da je Marx predvideval iztrebljanje manjših evropskih narodov je razvil zgodovinar Watson na osnovi članka, izdanega leta 1849. Kar je pomanjkljivo pri njegovi interpretaciji je, da je vzeta iz konteksta Pomladi narodov 1848. Marx je namreč govoril ne o uničenju, temveč integraciji takšnih narodov v večje države, ki bi potem tvorile nacijo. Koncept nacionalne države se je takrat šele dobro razvijal, identifikacije z nacijo še ni bilo. Nenazadnje je nacionalna država še danes v veliki meri umetna tvorba.

            20. stoletje je bilo dejansko stoletje razvoja humanizma. Jaz sem govoril o 19. stoletju, ki je predstavljalo humus, na katerem je zrasla ideja komunizma. In ne drži, da je bil kolonializem bolj human kot v 16. stoletju, le legitimiziran je bil na drugačen način. Če je konkvistadorje uradno gnala sla po širjenju vere, je takrat šlo za civiliziranje divjakov, kar naj bi bil ti. White Man’s Burden (satirični naziv s strani R. Kieplinga)
            Če vzamemo na primer Belgijski Kongo, izkoriščanje katerega je mojstrsko opisano v noveli Srce teme poljaka Josepha Conrada (tudi literarna podlaga za Apokalipso zdaj!), so kolonialne oblasti in podjetja v industriji kavčuka uporabljale suženjsko delovno sile ter slednjo pretepale, izmaličevale in pobijale. Število žrtev je med 2 in 15 milijoni. In to se ni zgodilo “nekoč v preteklosti”, temveč na prelomu devetnajstega stoletja v dvajseto. Humanizem?

            Komunizem je iz tega stališča vsekakor korak nazaj, saj v večini ni odpravil najslabših elementov okolja, iz katerega izhaja. Neumnost pa je govoriti, da je bil komunizem edina zločinska anomalija v Evropi, saj je celotno blagostanje Evrope izgrajeno na ekonomskem izkoriščanju drugih ras in ljudstev v imenu “civilizacije” in “vere”.

          • Jaz ne manipuliram, ampak manipuliraš ti.

            Ti mešaš preteklost s sedanjostjo. Kot sem napisal, 20. stoletje.

            Enostavno želiš prikazati komunizem kot bolj sprejemljiv, kot je sicer.

            Ti imaš idealizirano sliko Marxa, zato zavračaš vse, kar kvari njegovo podobo.

            Marx je rekel, da komunizem ni za “barbarske” narode, kot so npr. Slovani.

            Koncepti naroda so bili takrat že kar uveljavljeni, je pa res, da ni bilo toliko držav utemeljenih na nacionalnosti, ker so bili narodi še podjarmljeni.

            Družba je pa postopoma postajala bolj humana in niso šli vsi enako hitro. Še vedno pa ostaja dejstvo, da je komunizem predstavljal korak nazaj in to velik.

            Saj nisem trdil, da je bil edina zločinska ideologija, je pa daleč najslabša in najhujša.

            Ni pa res, da je blagostanje Evrope utemeljeno na izkoriščanju – to je logična napaka.

            Že dejstvo, da je Evropa lahko kolonizirala vse ostale, dokazuje, da je morala že takrat biti bistveno bolj razvita od ostalih. Že, ko so prišli kolonizatorji na različne konce sveta, so videli ogromno razliko.

  2. Bobu je treba reči bob, zlasti še , ko gre za najhušji zločin nad soljudmi.

    Ko gre za najhujši zločin, ne pomaga niti malo nobena “olajševalna okoliščina” kot se je radi poslužijo tisti, ki skušajo opravičevati holokavst nad Slovenci, tudi tistega po drugi svetovni vojni.

  3. Po tej logiki je bil holokavst tudi sistematično preganjanje in pobijanje katarov na jugu Francije v 13. stoletju s strani katoliške inkvizicije.

    Naj najprej vsak pomete pred lastnim pragom!

    • Gospod Dule, lepo od vas, da ste se spomnili na inkvizicijo in Katare. Vendar bi morali brati še kakšne druge zgodovinske knjige kot rdečo propagando. V tako kratki povedi ste naredili vsaj tri ogromne neumnosti:

      1. Ravno zaradi pobojev Katarov, danes bi bili zakonsko prepovedani kot samomorilna sekta, je tedanji papež ustanovil institucijo imenovano Preiskava oziroma Inkvizicija. Število pobitih Katarov je potem drastično upadlo. Zakaj so posvetni vladarji tako sovražili Katare pa kdaj drugič.

      2. Inkvizicija pomeni pravni red, ko krajevni vladar ne sodi ampak sodijo neodvisne ustanove. To je bil tedaj skokoviti napredek v pravu. Danes v Sloveniji še nimamo takega šravnega reda – sodi se tako, kot pač želi oblast na levici.

      3. Po logiki vaših zadnjih besed ne sme nihče nikomur nič reči, ker je vsak človek grešnik. Lep miselni trik za roparje in morilce, kajne?

      • ja, ja alfe, ampak niste pa povedali tega, kakšen dokaz je za obsodbo pri inkvizicijskem sojenju veljal. 🙂 kot dokaz je bilo bistveno priznanje obtožega. to priznanje so pa dosegli tako, da so obtoženega mučili. 🙂 tako do kogar so obtožili nekega zločina je v vsakem primeru bil že obsojen na smrt. če ni priznal, so ga pač mučili toliko časa, da je pač revež umrl. 🙂

        imate pa prav, da pomeni inkvizicija v smislu formalnega postopka nek napredek od časov raznih “božjih sodb”, ko so ljudi zvezane metali v deročp reko ipd., čeprav pa je bil sam učinek še vedno isti, saj postopek še vedno ni bil tak, da bi obtožencu dajal možnost, da se brani oz. dokaže svojo nedolžnost.

        • Gospod Aladar,
          reciva, da so vsaj zahtevali nek dokaz, današnja sodišča pa sodijo popolnoma brez dokazov. Na neznanem mestu ob neznanem času je prejel neznano obljubo in po finskem sodišču še od neznanca … KRIV JE!

          Ta vaš posmeh je grenak, kajne? Zelo grenak … točneje: to je smeh Satana!

          • med inkvizicijskimi sodišči ter današnjimi ni nobene smiselne primerjave. to, da današnja sodišča sodije brez dokazov je seveda nesmisel. glede primera patria je pač sodnica presodila, da je dokazov za obsodbo dovolj in to v sodbi tudi utemeljila. o tem, ali je njena argumetnacija pravno ustrezna oz. pravilna bo pač odločalo višje sodišče. če dokazov res ni bilo, ali so ti bili nezadostni, potem bo obsodba pač padla. tudi sodniki se lahko zmotijo, tako ali drugače, zato pa imamo možnost pritožbe.

            v satana pa jaz ne verjamem. 🙂

          • Ti se sprenevedaš, da je z našim sodiščem vse v redu, pa ni.

            Sodnica je bila načrtno izbrana in pristranska, obtožni predlog napisan tako zanič, da je edina logična sodba lahko oprostilna.

        • Aladar, to, kar pišeš, ni res.

          Inkvizicija je zahtevala neizpodbiten dokaz, ki ni bil nujno priznanje – če so obtoženega ujeli na delu ali pa je konsistentno potrdilo več prič.

          Mučenje je bilo izvedeno izjemoma. Večina obtoženih je bila oproščena, smrtnih kazni pa zelo malo, večina kazni je bila drugih.

          • če je bil ujet storilec na delu, potem je normalno, da priznanja ne rabiš. dokaz dveh prič je pa seveda sporen, ker ni nujno, da so priče vedno bile priče oz. da so govorile resnico.

            mučenje je bilo izvedeno vedno, kadar storilca niso ujeli pri delu ali ko ni bilo dovolj prič, če seveda storilec dejanja ni priznal, še preden so začeli z mučenjem. kazni so pa bile seveda odvisne od teže dejanja. gre za to, da če je bil nekdo obtožen storitve dejanja, za katerega je bila predvidena smrtna kazen, potem je tej kazni težko ubežal. ravno zaradi tega, ker sploh ni dobil možnosti, da se brani oz. zagovarja. če sta bili dve priči, je bil avtomatično kriv. če prič ni bilo, so ga pa mučili, če sam ni priznal.

            in ja, saj smo se tudi ljudje razvili iz opic. 🙂 sodoben kazenski postopek pa ne temelji na inkviziciji, ampak na na filozofiji 18. stoletja, pomembno ime na tem področju, je bil predvsem cesare beccaria, ki je dejansko začel reformacijo kazenskega prava in postopka.

            inkvizicija je uvedla le neke zametke t.i. preiskovalnega načela, ki pač zahteva, da mora sodnik, preden izreče sodbo, ugotavljati dejstva, ki so pomembna za izrek sodbe.

          • Dokaz z dovolj pričami je še danes aktualen. Zato pa obstaja zaslišanje in navzkrižno zasliševanje.

            Ta del ni sporen. Za tiste čase sporno je bilo le mučenje z namenom pridobitve priznanja, pri čemer je treba vedeti, da ta praksa izhaja že iz Rima, ko je dejansko bilo le priznanje tisti, ki je dovoljevalo obsodbo.

            Enako so mučili posvetni vladarji in inkvizicija je bila v tistih časih najbolj humana in je imela mučenje najbolj omejeno.

            Ni res, da so mučenje izvedli vedno. Mučenje je bilo izvedeno v redkih primerih.

            Večina je imela možnost se na začetku pokesati in priznati in oditi brez kazni – oziroma le s pokoro, kot pri spovedi.

            Imel pa je kar nekaj možnosti, saj ga je moral nekdo obtožiti in pri zasliševanju je bila upoštevana tudi morebitna kriva obtožba.

            Ni bilo na današnji ravni, bilo pa je napredek.

            Sodobni evropski postopek se je razvil iz inkvizicijskega, saj se še sistem imenuje inkvizitorni.

            Inkvizicija je bil tako velik napredek za tiste čase, da so si ljudje želeli biti sojeni pred tem sodiščem. Pravi zločinci so dostikrat samo zato prekleli Boga, da so prišli pod pristojnost tega sodišča, ker so imeli boljše šanse.

            In tudi po evolucijski teoriji se nismo razvili iz opice.

  4. Zanimivo da omenjata ravno Katarje; iz ravno te križarske vojne izhaja tisti slavni izrek katoliškega škofa: “pobijte vse, Bog bo že vedel kateri so njegovi”, ki je tako zelo aplikativen za slovenski narod.

    • Gospod Mahnič,
      danes ste pa za vice razpoloženi, kajne? 🙂

      Torej … kakršne koli grehi so že bili, morate vedeti sledeče:

      0) Križarske vojne označujejo bitke, vojne … proti Arabcem oziroma muslimanom. Tu Katari nimajo nič.

      1) Prva križarska vojna oziroma začetek teh bitk je bila osvoboditev neke stoletne romarske poti v Španiji, ki so ji vladali muslimani in to romarsko pot prepovedali.

      2) Zadnja križarska vojna je zmaga nad Turki, ki so obkolili Dunaj in ga že skoraj zavzeli. Turke so tedaj pregnali iz Europe.

      3) Če želite še naprej ostati ateist in podjebavati krščanstvo, se zahvalite katoličanom, ki edini porazijo muslimane, ko prodirajo v Evropo. Utegnemo pa sedaj razočarati in boste morali biti pokopani s pogledom proti Meka ali nekaj takega. In večkrat na dan pasti na kolena ter moliti Alaha.

      Vmes so pa bile najrazličnejše p******je kot tudi dobre stvari. Kot je pač v vsaki vojni.

      Allahu akbar!

      • Tudi vi ste enako smešni :).
        Križarske vojne so se bile proti poganom, muslimanom in krščanskim ločinam. Povečini je šlo za politične interese, ki so se povezovali z verskim fanatizmom.
        Proti katarom
        http://en.wikipedia.org/wiki/Albigensian_Crusade
        Prva križarska vojna 1099 se je končala z masakrom prebivalcev Jeruzalema, po tedanjih kronistih je vojakom kri segala do prsi. Da sploh ne omenjam pobojev judev na poti. Četrta pa je oropala Zadar in nato skoraj uničila bizantinsko cesarstvo( in tako posledično omogočila muslimanom lažje prodiranje).

        2. Bitka pri Dunaju ni bila križarska vojna, temveč zavezništvo med evropskimi vladarji, ki pa tudi ni pregnalo Turkov iz Evrope, to se je zgodilo več kot 200 let pozneje (balkanske vojne).

        Tako da vam zgodovina šepa.
        btw. točka 3- bom ostal ateist in opozarjal na napake vseh ver, vi se pa osredotočite na muslimane pa ateiste. Fer?

  5. Nacisti in komunisti so se ravnali po pisanju Marxa in Engelsa, ki sta utemeljevala nujnost množičnih pobojev tistih “šibkih” narodov, ki so bili še na nižji stopnji razvoja kot so Slovani in Cigani. Ter nujnost pobitja vseh razredov, ki onemogočajo razvoj proletarskemu razredu.

    Glavni moto Marxa in Engelsa ( ki sta ju tako stalin kot Hitler oboževala; vir Novi renski časopis) je bil UBIJATI in ROPATI in ZLORABLJATI OBLAST.

    • Gospod Pavel, zakaj ste v naštevanju učencev Marxa in Engelsa izpustili listje naše gore. Saj so bili vendar med najboljšimi?

    • ja, marx in engels sta se pa ravnala po stari zavezi, če pač pametujemo na tak “bog pomagaj” način. 🙂

      vsaka ideologija, ki je utemeljena na poudarjanju ene resnice in izključevanju drugih je nasilna, v primeru, ko pač pravzame absolutno oblast. to je pač v naravi ljudi.

      prve moderne oblike genocida imajo pa verski izvor. pa ne verjamem, da bi zaradi tega kdo pavšalno trdil, da so verstva utemeljevala nujnost množičnih pobojev, čeprav zgodovinsko gledano so jih res. primer pokristjanjevanja, verskih vojn, inkvizicije itd. kakšna je torej razlika med pobijanjem v imenu vere in pobijanjem v imenu katere druge ideologije?

        • ja, ok, komunizem je pa utemeljen na krščanstvu. 🙂 izvor vsega zla je torej krščanstvo. 🙂

          preberi si staro zavezo, če ne verjameš. toliko nasilja kot se ga zagovarja v stari zavezi težko najdemo v katerikoli drugi knjigi. 🙂

  6. @alojz,

    dokaz s pričami je v preteklosti veljal kot t.i. formalni dokaz, kar pomeni, da sta 2 priči avtomatično pomenili obsodbo in ni bilo treba nič dodatno dokazovat. to dejansko pomeni, da sta se dva človeka lahko zmenila, da te bosta obtožila, da si jima ukradel krompir in trdila, da sta te videla, kako si ga kradel. na osnovi teh dveh prič bi bil avtomatično obsojen.

    danes formalnih dokazov nimamo več in je vse stvar sodnikove presoje. tudi če obstajajo priče, ni nujno, da jih bo sodnik upošteval.

    in ravno v tem je poanta, da danes nimamo inkvizitornega postopka, ampak je inkvizitorno načelo (oz. preiskovalno načelo) le del postopka. v sloveniji in večini evrope imamo t.i. mešani postopek, kjer se poleg inkvizitornega načela uporablja tudi akuzatorno načelo, torej govorimo o inkvizitorno akuzatornem postopku. američani pa sploh ne poznajo inkvizitorneta postopkam niti v kazenskem pravu, ampak imajo samo akuzatornega, tako da inkvizicijski procesi imajo zelo malo skupnega z današnjimi postopki, ki se začnejo razvijati šele v 18. stoletju.

    in seveda je bila iknvizicija napredek, ampak napredek je tudi današnje stanje v primerjavi z inkvizicijo.

    in seveda se nismo razvili iz opic, ampak iz prednikov, ki so seveda veliko bolj podobne opicam kot modernemu človeku. moja poanta je pač bila v tem, da čeprav res obstaja zgodovinska povezave med inkvizicijo in današnjimi postopki, pa to ne pomeni, da bi morala ta dva postopka imeti kaj bistveno skupnega. tako da res je, da glede na takratne standarde je bila inkvizicija napredek, ampak glede na današnje standarde, je pa bila inkvizicija še vedno zelo barbarska in krivična, tako da trditi, da današnji postopek izvira iz inkvizicije je tako, kot če bi trdili, da mi izviramo iz opice zato, ker obstajajo neko podobnosti. seveda so podobnosti, ampak še več je razlik.

    • Tvoj problem je v tem, da poskušaš prikazati inkvizicijo kot čimbolj negativno, kar pa še zdaleč ni tako.

      Vidim pa, da že popuščaš. Le priznaš, da je bila inkvizicija napredek.

      Priče so morale biti konsistentne. In če se dva zmenita, se lahko tudi trije itd… Poleg tega kraja krompirja ni bila v pristojnosti cerkvene inkvizicije.

      Tudi danes imamo formalne dokaze. V Sloveniji sodišča celo preveč rada obsojajo, če nisi ta pravi.

      Vidim pa, da si si premalo pogledal, kaj je inkvizitorni in akuzitorni postopek, ker še vedno nimaš pojma.

      Dejstvo je, da inkvizicija še zdaleč ni bila tak bavbav, kot ga želiš ti prikazati, ampak je bila za tiste čase velik napredek.

      In iz inkvizicije se je razvil današnji sistem, ki se je seveda skozi stoletja izboljšal. Izhodišče pa še vedno je inkvizicija. Konec koncev so že takrat poznali načelo, da je človek nedolžen, dokler mu ni dokazana krivda in je obsojen.

      Bistvo je, da si poskusil prikazati inkvizicijo kot nekaj zelo slabega, kar pa ni res.

      Dejansko se je današnji postopek razvil iz inkvizicije. Razlika med akuzitornim in inkvizitornim postopkom tukaj sploh ni bistvena. Bistveno je, da se je povečala zaščita obtoženega.

      • inkvizicijo pač skušam prikazati za to, kar je bila. ti jo pač poskušaš idealizirati. dejstvo je, da je bila z vidika današnjega pojmovanja prava in pravnega postopka inkvizicija očitna kršitev človekovih pravic, ne glede na to, da je res pomenila nek napredek, kar se samega kazenskega procesa tiče. ampak daleč od tega, da bi vzpostavila vse tiste norme in načela, ki veljajo danes. te norme in načela se začnejo vzpostavljati šele v 18. stoletju, ko se je stanje v primerjavi s časi inkvizicije res izboljšalo, kot sam praviš. to je vsa poanta.

        in glede akuzatornega in inkvizitornega postopka se s tabo res ne mislim prerekat, ker očitno nima smisla. 🙂 kaj pa sploh je akuzaotrni postopek in v čem je razlika med inkvizitornim ter akuzatornim načelom? 🙂

  7. Pa dobro, a se ti norčuješ tukaj? Pa še včeraj so naša sodišča izrekala celo smrtne obsodbe brez pravnega pouka, torej brez pravice do pritožbe.
    In ti tu nekaj primerjaš naše sodstvo z evropskim? Naše sodstvo je na nivoju neke Kube, ne pa da boš tu govoril nekaj v stilu “v sloveniji in večini evrope”. Ti se norčuješ iz ljudi!

    • Ej resno, kdaj je pa nazadnje slovensko sodišče obsodilo nekoga na smrt? Gotovo so številne težave, ni pa treba posegati po ekstremih ala kuba ali severna koreja.

      • Govorim o povojnih sodnih procesih. Pa ne da se je kaj spremenilo od takrat?
        Če nimamo smrtne kazni je to zato, ker je sodstvo tako krivično, da je oblast preveč strah pomot.

    • včeraj? nisem nič ujel po poročilih. 😉

      in zdravko, pravni pouk in pravica do pritožbe sta dva različna pojma. 🙂

Comments are closed.