A. Stres za radio Ognjišče: Hrvaška si prisvaja nekaj, kar ni bilo nikoli njeno

6
297

Dolgoletni predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil obžalovanje zaradi ostrih izjav Komisije Pravičnost in mir pri Hrvaški škofovski konferenci. Ta je ob zadnjih dogodkih znova poudarila, da nasprotuje arbitraži. Nadškof Stres meni, da bi morala Cerkev v takšnih primerih delovati povezovalno. Podobno trdi tudi upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki bi glede na zadnje dogodke pričakoval skupno sejo obeh komisij pravičnost in mir.

Nadškofa Stresa so izjave hrvaške Komisije Pravičnost in mir užalostile. Glede na to, da njihove izjave v Sloveniji niso preveč odmevale, razume molk Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. „Naše odgovarjanje bi pomenilo samo prilivanje olja na ogenj. Sem pa bil žalosten, ker mislim, da naloga Cerkve v takih sporih ali pa teh nerešenih vprašanjih, ni v tem, da zastopamo neko izjemno ekstremno stališče, kot ga moram reči zastopa hrvaška komisija, ki ves čas nasprotuje arbitraži. V tej izjavi se s tem, da je bila ves čas proti arbitraži tudi hvali, zato ker zagovarja, da bi morali iti pred mednarodno sodišče.

Zanaša se na neki zakon, po katerem bi Sloveniji lahko pripadlo samo tisto, kar je Hrvaška brez dogovora prepustila Sloveniji, drugo pa zasedla. Gre za področje, ki si ga je sosednja država prisvojila, ne da bi kdajkoli v zgodovini to bilo njeno področje. To ni bilo nikoli njeno,“ meni nadškof Stres in dodaja, da si je Hrvaška to ozemlje prisvojila, medtem trdila, da to ne predvideva končnega sporazuma, „danes pa vidimo, da se govori še kar, kot da je to njeno ozemlje“. „Naloga Katoliške Cerkve v takih primerih, tako katoličanov z ene in druge strani je, da stopimo skupaj in skušamo vplivati pomirjevalno, prijateljsko, tudi če se nekako ne moremo dogovoriti, da smo kljub temu prijatelji, da sodelujemo in iščemo rešitve.“

Po nadškofovih besedah je v duhu krščanstva in izročil, da iščemo take rešitve, ki bodo sprejemljive za eno in drugo stran. „Arbitraža je izrecno poudarila, da je treba iskati rešitev, ne samo v okviru nekih pisanih mednarodnih zakonov ampak tudi po načelu pravičnosti. Pravičnost pa seveda pomeni, da se upošteva; posebno stanje v katerem sta Slovenija in Hrvaška, možnosti, ki jih ima ena in druga država, zgodovina itd. Skratka širši pogled, kakor pa samo strogi zakon.“

Več: A. Salihović na radiu Ognjišče

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

6 KOMENTARJI

  1. Naslov je nekoliko bombastičen. Vsebina izjav obeh nekdanjih nadškofov daje mnogo bolj uravnoteženo in umirjeno sliko. Prav bi bilo, da bi bil g. Stres konkreten, katero ozemlje oz. akvatorij ima v mislih, ko pravi: “Hrvaška si prisvaja nekaj, kar nikoli ni bilo njeno.”

    Če misli portoroško letališče in sečoveljske soline, potem to gotovo drži. Hrvaška pogajalska pozicija je res stara struga Dragonje. Samo beseda ” prisvajanje” je morda tule nekoliko pretirana.

    Sicer pa smo si po drugi vojni eni in drugi, Slovenci in Hrvati prisvojili ozemlja, ki nikoli niso bila naša. Koper, Izola, Piran, Umag, Poreč, Rovinj etc, nikoli niso bili ne slovenski, ne hrvaški, ampak vedno italijanski. Čeprav se je v tej državi nekoč kričalo ” Trst je naš”, tudi tam delež Slovencev nikoli v zgodovini ni dosegel 40% prebivalstva, pa še to predvsem na obrobjih mesta in v zaledju.

    Evo, gospod Stres, sami imamo, nismo brezmadežno spočeti, veliko izkušenj v “prisvajanju nečesa, kar nikoli ni bilo naše.”

  2. Sicer sem pa danes zvečer v Odmevih slišal “genialen” poziv Marka Pavlihe, da je zdaj “čas, da vsi Slovenci, politiki, stroka, mediji, javnost začnemo složno trobiti v isti rog.” In voditeljica Godec ni mogla prehvaliti te Pavlihove konstruktivne drže, kar topila se je od navdušenja.

    Spomnil sem se skorajšnje ekspedicije našega izjemnega kulturnega ambasadorja skupine Laibach na Severno Korejo. Glede na Pavlihove konstruktivne pozive in veliko voljnost in blaženost voditeljice ( najbolj nagrajevane oddaje) nacionalne TV je treba Laibachovce očitno opolnomočiti, da podpišejo sporazum o prijateljstvu in zavezništvu s Severno Korejo. Očitno se bomo pri nas odločili, da bomo v imenu višjih ciljev živeli podobno kot S. Korejci.

    p.s. Naš premier Cerar bo gotovo za to. Na današnji tiskovni konferenci je želel imeti vsebino vseh novinarskih vprašanj vnaprej podano. In na vprašanja hrvaških novinarjev ni želel odgovarjati. Evo, duh S. Koreje je že med nami. 🙁

  3. “A. Stres za radio Ognjišče: Hrvaška si prisvaja nekaj, kar ni bilo nikoli njeno”

    Možakar pravi bobu bob … ampak to bi moral izjaviti uradni nadškof.

    • Je kar v redu, da si uradni nadškof vzame čas za oblikovanje nagovorov in se ne odziva na vsako provokacijo…modrost, modrost….

      • Imate popolnoma prav. Če je bil tiho, ko je politika podarjala ozemlje, kjer živijo Slovenci, Hrvatom, naj bo pa še sedaj. Modrost, modrost, modrost …

        Kaj če bo škofa kdo vprašal, v katerem jeziku so bilo maše npr. v Prezidu? Zato naj ne odgovarja na provokacije. Naj molči.

  4. G. Stres je punčka. Tako kot vsi Slovenci, kaže. 🙂
    Žrtve in hlapci.
    Pavliha me je šokiral z uradnim stališčem politike “trobiti v isti rog”?! Ha ha ha. 🙂 Nisem si mislil, da je to lahko politična smer. To bi morali obvezno uvrstiti v predavanja na politologije na FDV. Vedno sem mislil da je nekaj zaničevanja vrednega, a glej, to bi morala biti kar uradna politika.
    V Cerkvi pri Hrvatih se vidi, da so tam Hrvati. Za razliko od Cerkve na Slovenskem (ne pri Slovencih???), kjer člani nimajo identitete. Razen geografske. Po identiteti pa so najbrž vesoljci, češ KC je vesoljna, odtod najbrž.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite