A. Rebula, Družina: Vera v posmrtnost – bistvo krščanstva

25

Vera v posmrtno življenje je srčika krščanstva. Lahko rečemo celo, da je njegovo bistvo. Če namreč posmrtnosti ne bi bilo, bi bil Bog nezanimiv, Kristus bi bil prišel na svet zastonj, evangelij bi bil pravljica, Cerkev prazna ustanova, vsi mučenci bi bili umrli zastonj, vsi svetniki bi bili plemeniti čudaki, vse krščanske cerkve brez smisla, vse molitve vseh časov klici v prazno, evangelizacija delo za prazen nič … in moje tukajšnje pisanje nesmisel z Družino vred.

Rekli bi lahko najhuje: če bi Bog bil in posmrtnosti ne bi bilo, bi bil Bog cinik, saj bi bil dal človeškemu bitju neko željo po nesmrtnosti, ki je neuresničljiva.

Toda posmrtno življenje je.

Ko kristjani pri maši izrečemo na koncu veroizpovedi: »Verujem v vstajenje mesa in večno življenje«, je naša vera popolnoma uresničljiva. To ne samo, ker je naš učitelj Kristus vstal od mrtvih v novo življenje, ampak ker je o tem na široko govoril v svojem evangeliju, na primer z navajanjem poslednje sodbe.

Beseda velja doslej kristjanu. Kaj pa reči neverujočemu?

To, da je želja po večnem življenju vsajena v samo človeško bitje. Že prazgodovinski grobovi kažejo na vero v posmrtnost. Do te vere je v zgodovinski dobi prišla antična filozofija. Podaljšanje življenja si na vse kriplje želi moderna medicina in nastajajo celo skupine, ki bi rade brez Boga naredile človeka nesmrtnega.

Ali vera v posmrtnost kaj vpliva na življenje? Več vpliva ima kot politika ali gospodarstvo, saj prešinja celoto človekovega bivanja.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


25 KOMENTARJI

  1. Pa poglejmo večino kristjanov. Na Zemlji veruje v Državo, v “pravice, ki mi pripadajo”. Tik pred smrtjo pa morda veruje v posmrtno življenje. In šele potem, ko odpovejo vsi bioenergetiki in vrači.

  2. Kaj pa je drugega malikovanje enega politika ali ene politične “EDINO PRAVE” stranke, kot čisto tipična socialistična karakteristika, kako nas bodo pravi politiki na oblasti z denarjem Države rešili.

    • Edini,ki prav to nenehno in obsedeno počne ob vsaki in kakršnikoli temi in priložnosti-največkrat z negativno konotacijo-tudi ko tematika nima nobene zveze z aktualno politiko-,ste vi sami,Pavel.

  3. Rebula, odkar piše za Družino, in to je kar nekaj let ali desetletij, nikoli ni dajal pretiranega poudarka državi in politiki v ožjem smislu. Morda bolj politiki kot znamenju časa, kot miselnim procesom. Če je že analiziral kakega politika, ga je ponavadi predvsem zanimal kot osebnost in kot kristjan. Na vstajenje in posmrtno življenje se pa vedno znova vrača.

  4. “Vera v posmrtno življenje je srčika krščanstva.”

    Izjava, ki terja komentar. Vero v posmrtno življenje ima mnogo, mnogo različnih verovanj, med drugimi tudi krščanstvo. Bistvo krščanstva je ljubezen.

    Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Lk 10,27)

  5. Vera v posmrtno življenje je povezana z bistvenim vprašanjem: Kaj je smisel bivanja v tem svetu?

    Ali je smisel bivanja, da človek vse življenje skuša držati glavo nad vodo in potem umre, kot trdijo ateisti, ali pa ima to bivanje višje poslanstvo, kot verjamemo religiozni ljudje.

    Religioznost je v bistvu vera v popolnost, ki se ji v tem svetu lahko le približamo.

  6. Vera v posmrtno življenje ni bistvo krščanstva.V Kristusovih časih je bilo več takih poganskih verovanj v posmrtno življenje.

    V zadnjih stoletjih je socialistična materialistična religija res ukinila bistvo osnove verovanja v Presežnost, Drugega. Tudi birokratski in ideološki odnos do beguncev in migrantov to lepo kaže.

    Osnova krščanske vere je Bog= oseba, osebni odnos (ljubezen). Predvsem pa vera v križanega in vstalega Jezusa.

  7. Konec koncev sta bili dve judovski sekti. Ena so bili saduceji, druga pa farizeji. Eni so verovali v posmrtno življenje. Drugi ne. Eni so bili bližje ljudem, življenjski, ljudsko pobožni. Drugi so bili visoka, naduta, elitna duhovščina.

    Če prav razumem neokonzervativce v Cerkvi, oni kritizirajo večino duhovnikov, ker so mlačni, popustljivi, “liberalni”. Sami pa so edini pravi zagovorniki Nauka. Edini globoki duhovniki. Višja duhovščina, višja kasta, elita, loža.

  8. Ne bi pričakoval take zmede med komentarji glede tega. Seveda je posmrtno življenje srčika krščanstva. Seveda pa ga tja postavlja vstajenje. Ni vsaka ideja o posmrtnem življenju tista. Tudi reinkarnacija je nekakšno posmrtno življenje.
    Krščansko je vstajenje in logično, posmrtno, večno življenje. Odkod pavlu taka misel, da ni v tem bistvo krščanstva, mi ni jasno.

    Me pa moti samo en stavek pri Rebuli. Kako bi Bog bil cinik, da pa to seveda ni in … Bog je lahko kar hoče. Tudi cinik je lahko če hoče. Kakšna priliznjenost je to. Od prilizovanja Bogu težko da bo kaj pametnega. To je bolj svetohlinstvo.
    Nekega župnika sem na Brezju slišal reči, da je neka ženska (vdova) prišla s kupom otrok molit; in je gospod potegnil misel, češ kakšen Bog bi to bil, če ne bi uslišal molitev te ženske. Kakšna baraba bi bil, kar pa Bog seveda ni… In še danes ne vem kaj je hotel povedati. Kdo rabi takšne pridige?

    • Zdravko 19.3.2016 ob 11:03: “Odkod pavlu taka misel, da ni v tem bistvo krščanstva, mi ni jasno.”

      Verjetno iz Svetega pisma, ko je prebral in zares vzel besede:

      Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.
      (1 Kor 13, 1-3)

      • Hvala za tvoje komentarje. Ne govorim s tabo. In zato se ne oglašaj s svojimi neumestnimi komentarji. Spoštuj to kar citriaš:
        “…ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič,…”
        Obnašaš se kot bi poznal vse skrivnosti, ljubezni pa nimaš. Samo aroganco, ki jo črpaš iz tega.
        Nisi nič.

        • Tole pisanje vam je pa spet zbilo verodostojno komentiranja verovanja katoliške Cerkve, gospod Zdravko. Po tem verovanju je samo en Sodnik in pa ogromno “sodnikov”, ki zamenjujejo Ljubezen s pokorščino žigu človeka, to je število šeststo šestinšestdeset.

          • Vau! Veliki zagovornik svobode govora je prepovedal komentarje v javnem mediju! Kar se je Janezek naučil v rdečih šolah, to uči dalje in Zdravko zna!

  9. Ali ni žalostno, da celo pri tako lepem zapisu, ki dokazuje, da je Rebula res eden od naših največjih intelektualcev, ne moremo biti soglasni. Ali ni popolnoma samoumevno in res, kar je tako lepo zapisal. Seveda tudi vsi vemo, da je Bog ljubezen, kar samo potrjuje Rebulovo misel. Še več, Trstenjak je nekoč zapisal, da bi bil Bog sadist in ne ljubezen, če ne bi človeku nudil posmrtnega življenja. Dal mu je namreč misel, razum in zavest, kar nima nobeno drugo živo bitje. Zato bi človeku ob zavedanju in pričakovanju smrti nudil samo nesmisel in trpljenje, ne pa ljubezni. Ne morem si predstavljati, kako lahko živi ateist z mislijo, da ga mogoče že jutri za vedno nepreklicno ne bo več.

    • Kot da nekdo hrepeni po enoumju Ciril Metodovega društva …

      Torej, zveličani ne bomo po soglasnosti s nekim človekom, temveč po Božji milosti. In pa, kaj ni bil Trstenjak pripadnik omenjenega društva, ki ga je ustanovila komunistična partijam da bi uničila katoliško Cerkev na Slovenskem? Kako gledajo spovedniki na to pripadnost? Je to greh proti Svetemu duhu, ki se edini ne odpušča?

      Zato vam pravim: Vsak greh in vsaka kletev bosta ljudem odpuščena, kletev zoper Duha pa ne bo odpuščena.(Mt 12, 31)

      Sicer pa … če verjamemo, da je človek ustvarjen po Božji podobi, mu pripada večnost, kajne? Bodisi v Raju bodisi v Peklu, kajne? Je posmrtno življenje v Peklu boljše od stanja “po smrti ni ničesar”?

  10. Vera v posmrtno življenje ni bistvo krščanstva.V era v posmrtno življenje je bistvena za vsa pogonska verstva, animizem, rodovna versta: “jaz sem Bog Jakobov, Bog Izakov in Bog Abrahamov”.

    Bistvo krščanstva je vera v križanega in vstalega Jezusa.

    Bistvo herezij (komunizma) je, da moramo vsi enako misliti, enako častiti, enako verovati.

    Zame Rebula ni intelektualec. Je samo pisatelj, ki lepo okranclja krščanstvo. Nekatere ta PR krščanstva privlači, druge odbija. Mislim, da mlademu in sodobnemu človeku nima kaj sporočiti, tako kot tipični socialistični, Demosovi starci (nad 60) ne zmorejo odpreti src normalnih, mladih ljudi,ki bi radi delali in ustvarjali, a morajo že 25 let emigrirati iz birokratske, pokvarjene Slovenije.

    Zakaj so idejno in rezultatsko impotentni? Ker niso v stiku z realnostjo. Ker so socialisti. Ker so slepa veja razvoja. Ni vsak starec moder. Večino socialističnih starcev je zlobnih in pokvarjenih.

    • “Zakaj so idejno in rezultatsko impotentni? Ker niso v stiku z realnostjo.”

      To je prevod za ateiste. Med verniki pa se lahko pogovarjamo, zakaj oznanjevanje Jezusovega nauka iz mercedesa ni učinkovito. Zakaj so že za Friderikom Irenejem Barago drli ljudje?

  11. Vera v večno oz. posmrtno življenje je res bistvo vseh religij in ne samo krščanstva. Specifični pogledi glede tega vprašanja so se v krščanstvu oblikovali šele precej let po Kristusovem pokopu, kar pa bistva ne spremeni.

    Bistvo krščanstva je poudarjena ljubezen do vsakogar in vsega, tudi za ceno lastnega trpljenja.

  12. Tu ne gre za primerjavo krščanstva z drugimi religijami, ampak za bistvo krščanstva kot takega.
    Brez vere v posmrtno (večno) življenje krščanstvo razpade. Brez tega človek zapade razočaranju in obupu nad svetom, tako kot pavel. Brez vere v posmrtno življenje, nam ostane tarnanje in vera zaradi tega življenja, zaradi privilegijev v tem življenju. Zato je Velika noč z vstajenjem največji in najpomembnejši praznik. In kot je Rebula napisal v prvem odstavku, bi bilo vse zaman.

  13. “Žegnani les, kot včasih tudi rečemo cvetnonedeljskim snopom in butaram, naj bi ubranil vsega hudega ljudi, živali, rastline in stvari, ki pridejo v stik z njim.” Tako na Radiu Ognjišče: http://radio.ognjisce.si/sl/176/aktualno/20154/

    Da je komunist Zdenko Roter tako sesul katoliške Cerkev na Slovenskem, je moral imeti pomoč “od znotraj”. Še namig: ni butara tista, ki brani pred zlom.

  14. Velika noč je krščanski praznik, ki spominja ali opozarja na vstajenje ali prehod v večno življenje. Seveda pa zgolj spoštovanje in praznovanje tega dogodka, nikomur ne prinaša nič omembe vrednega.

    Vstajenje je mogoče šele, ko živimo v ljubezni, kot pravi Evangelij. To je bistvo krščanstva, ki nima nujno veliko skupnega z ogranizacijsko strukturo Katoliške cerkve.

    • “Vstajenje je mogoče šele, ko živimo v ljubezni, kot pravi Evangelij. To je bistvo krščanstva, ki nima nujno veliko skupnega z organizacijsko strukturo Katoliške cerkve,” je rekel gospod Tine in preživel.

Comments are closed.