A. Rebula, Družina: Biti slovenski kristjan v 21. stoletju

13
202

Ali je kakšna bistvena razlika med »biti kristjan« in biti »slovenski kristjan« v 21. stoletju?

Ne more biti. Bog in Kristus, v tem med kristjani različnih narodov ne more biti razlik. Dejstvo pa je, da živijo v različnih prostorih in časih, ki po svoje pogojujejo tudi izraz njihove vere.

Slovenskemu kristjanu je zgodovina odmerila majhen geografski in demografski prostor.

Ne sprejeti te majhnosti, je ne vzljubiti in ji biti nezvest pomeni ne sprejeti volje Najvišjega, ki je Slovenca v tako situacijo postavila. Zato Slovencu kot kristjanu odpade vsak vzrok občutka manjvrednosti, saj je kot kristjan enakopraven članu stomilijonskega naroda.

Na zgodovinski ravni pa gre za dejansko majhnost: Bog navadno operira raje z najmanjšim kot z največjim, npr. v zgodovini z Avgustom in Herodom, ampak neprimerno bolj z galilejskimi ribiči.

Slovenski kristjan lahko vidi privilegij Previdnosti na primer v tem, da je njegov narod skozi tisočletje politične nesvobode ohranil svojo narodno identiteto in da se je ta prav pred našimi očmi povzpela v ustvaritev lastne neodvisne države v organizaciji in duhu Evrope. Vse to po nezanikljivi, celo bistveni vlogi katoliške Cerkve, ki jo je v tem narodu imela, vse do sodobnosti. Ta njena vloga še ni razkrita v celoti. Tako na primer slovenski javnosti še ni znano, koliko je nadškof Šuštar prispeval k priznanju neodvisnosti Slovenije.

Zato normalna slovenska narodna zavest tako rekoč po naravni asociaciji ne more biti protikatoliška.

Slovenski kristjan, ki mu Cerkev ni predvsem sociologija, ampak zakrament v zgodovini, se ne more bistveno razlikovati od drugonarodnih kristjanov, razen morda po svoji posebno občutljivi in strpinčeni narodni zavesti. Vsem kristjanom je skupna vera, ni pa vsem skupna tradicija. Kakšna čudovito bogata tradicija odlikuje naš geografsko gledano miniaturni prostor! Etnograf bi lahko našteval: od napisa IHS na kraških kamenitih obokih do kratice GBM (Gašper, Miha, Boltežar) ob svetih treh kraljih nad vhodi hiš v Sloveniji, od blagoslavljanja velikonočnih jedi do kresov ob sv. Ivanu in raznih pregovorov, kot npr.: »Mala maša po suknji vpraša.«

Lahko dodamo tudi šalo. Na kosilu velikašev prejšnjega režima je strežnik vprašal enega izmed njih: »Ali naj rečem: Bog žegnaj?« Velikaš pa je odgovoril: »Bog ne daj!«

Več lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


13 KOMENTARJI

  1. Kot bi pisal umetniško nadarjen Svitase. Vse je ali pa še bo pozitivno. Božanje naroda in Božanje katoličanov. Komu to koristi. Ena sama prijaznost, pozitivnost, slepota. Ali so njegovi članki dali misliti vsaj enemu, ki ni katoličan. Kdo od katoličanov sploh bere to prijazno pumpanje samozavesti v nesamozavestne slovenske katoličane. Čemu sploh koristi to nekoristno poliranje,ideologiziranje družbe, ki ima kontra polit komisarko ideologizacijo že 70 let. Vera žari iz globine osebnega odnosa z Bogom. Prav tako zdrava samozavest, pri katerih so pomembni tudi rezultati dela in odnosov.

    Ali ima Družina sploh kakšno povratno zanko kdo to bere, po starosti, poklicu, družini, izobrazbi.. Koliko piscev je sploh berljivih.

    • Svoj čas je bil gospod Rebula eden od dveh avtorjev, ki sem jih bral v tedniku Družina. Pravzaprav sta bila edina …

      Sedaj pa … gospod Rebula je že globoki na fronti, iz katere ni vrnitve! Prosim vse, do to dobrohotno upoštevajo!

      • Če bi prebirali več ali pa kar vse avtorje,ki objavljajo v Družini,bi se vam kljub majhnosti obzorje en malček razširilo.

      • Tudi jaz sem nekoč bral samo tri avtorje: Cestnik (ko je kaj objavil), Čušin, duhovno misel (razlago evangelija). Če bi bil manager družine bi vse pisce odpustil in poiskal nove.

        • Uf, kaj pa če je bil to dogovor, da Družina izhaja?! Da je lahko neko teoretiziranje tam, kjer naj govorijo dela?

  2. To je najbrž avtorjev Credo.
    Ne morem pa mimo, da ne bi pritrdil Pavlu, ki je tako napadel to leporečenje. Saj je lepo. Toda po 70 letih terorja postaja vse skupaj precej neumestno.
    Slovenski duhovnik deli usodo svojega naroda. To bi končno lahko dojel. In ne bo mu boljše kot je narodu. Nič ne pomaga Kristusova obljuba “peklenska vrata je ne bodo premagala”, za katero se tako rad skrije. In iz katere je sklepati, da mu ni mar, če se pekel vzdigne nad narod, on bo varen v svoji zakristiji. Toda to razložiti duhovniku se zdi nemogoče.
    Podoba slovenskega kristjana in njegovega duhovnika je ponižani in poraženi človek. To ni mož, oče. To je podoba izgubljenega sina, ki ne najde več poti nazaj. Ki mora počakati na smrt, potem bo pa šel v nebesa, ali pa niti ne. To je slovenski duhovnik. To je slovenski kristjan.

  3. Briljanten zapis dr. Rebule!

    Zakaj pa bi tavali v pesimistični mlakuži in ne bi videli kje sije sonce in raste bujen življenjski sad!

    Sveto pismo nam tudi vliva optimistično, vrednotno in ustvarjalno držo!

    Sveto pismo, ki je knjiga kulture človeštva, saj je kultura človeštva odsev vrednot človeštva. Vrednot, ki jih je ustvarilo in ponudilo človeštvu stvarstvo- Bog!

    Zakaj bi se vrteli v negativni, pogubni spirali za človeštvo, na kateri vztrajajo tisti, ki ne priznavajo in ne živijo svetopisemskih človekoljubnih vrednot!

    Zakaj bi živeli v zmoti, da je človekoljubje zavora človeškega razvoja. Človekoljubje na katerem stoji sveto pismo in civiliziran človek.

  4. Zdravo samozavest, ki ga krasi zdrava življenjska trma in vrednotna življenjska drža omogoča človeku, da na podlagi človekoljubja do sebe in drugih, uresniči plemenite cilje, ki zagotavljajo resničen duhovni in materialni napredek posameznika in slovenske skupnosti! i

    Kako je mogoče, da po eni strani pričakujemo resnicoljubnost in pravičnost oblastnikov, po drugi strani pa nismo za uresničitev vrednot, ki to resnicoljubnost in pravičnost zagotavljajo!?

  5. Imamo dve izbiri:

    – ali gradimo prihodnost na podlagi človekoljubja
    – ali pa na podlagi sovražnosti, torej nečlovekoljubja.

    Čeprav nekdo napačno razmišlja oziroma ravna, je še vedno človek. Obstojijo pa človekoljubni, civilizirani načini in postopki, da takšno napačno razmišljanje oziroma ravnanje spremeni.

    Če ga ne spremeni, pa spet obstojijo človekoljubni, civilizirani postopki, da takšen človek ni več na izpostavljenem mestu, kjer bi delal ljudem škodo, ampak je tam, kjer ne more povzročatui škode.

  6. Zato lahko avtorja le prosimo, da nam naj s svojimi pozitivnimi stvaritvami pomaga, da bomo zdravo samozavestni slovenski kristjani od katerih lahko pričakujemo dober življenjski sad, danes in za bodoče slovenske rodove.

  7. V javnem življenju ljudje pogostoma znajo oceniti, kaj je primeren pristop in ga nagraditi. Tudi na volitvah razen, ko so zrežirane.

    • Možno, da so volitve v Sloveniji zrežirane. A večina volivcev je skorumpiranih volivcev, ki volijo tiste politike, ki jim obljubljajo ob držanje služb v državnih podjetjih, subvencije, pokojnine. Obljubljajo davkoplačevalski denar in rente.

      Kjer ni konkurence, je vse ves čas isto. Le smrdi vedno huje.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite