Nepredstavljiva mora biti stiska matere, ki je vpletena v nasilno smrt lastnega otroka kot posledico izjemno brezčutnega prenašanja stisk odraslega na popolnoma nemočnega otročka. Takšno izživljanje oz. trpinčenje je ekstrem nasilja nad otroki, to pa se običajno izraža v blažjih, čeprav vseeno nedopustnih in groznih oblikah: od klofut do šeškanja, lasanja … Brezčutnost, ki pripelje do smrti, pa vsebuje ničelno sposobnost sočutja in se običajno rodi iz nasilja, zlorab, zanemarjanja in travm v prejšnjih generacijah. To pomeni, da gre za »odrasle žrtve«, ki so nesposobne prepoznati lastno stisko, obup, nemoč in bolečino. Vse, kar v sebi težkega doživljajo, dobesedno stresejo na šibkejšega, kar je najpogosteje otrok. K poglabljanju problema pripomorejo še alkohol, odvisnost od drog, nasilje ali konflikti med partnerjema, duševne bolezni, osebnostne motnje, izredno nizka samopodoba ipd. Takega početja namreč ni sposoben nekdo, ki nima poškodovanih prav vseh mehanizmov, ki so v starše po naravni poti vrojeni – zaščita in skrb za svoje potomce. To je preprosto stvar patologije oz. določene oblike nenormalnosti. Teh staršev zagotovo nihče od bližnjih ni imel rad. Raven sočutja, ki so ga bili deležni, je najverjetneje zanemarljiva. Taka odrasla oseba preprosto ne zmore čutiti otrokove stiske, saj je od otroštva naprej preveč prežeta s svojo … Ko pa je kozarec poln, voda teče čez; in to vedno na šibkejšega, bolj nebogljenega.
Ob tako pretresljivih vesteh se v marsikom nabirata globoka žalost in jeza. Sprašujemo se, koliko življenj bo še potrebnih, da bodo institucije delovale bolj zagnano, bolj usklajeno in učinkovito. Odgovor je zelo kompleksen. Ustanove se namreč na nasilje nad otroki večinoma odzivajo in delujejo skladno. Luknja se pri tako majhnem otroku pojavi že samo zato, ker tak otrok, če ni v skupinskem varstvu, ni poleg družine z nikomer v stiku. Na splošno je problem družinskih zlorab močna prikritost pred družbo.
Ena od težav je tudi strah, s katerim je preplavljena naša družba. Ljudje si kljub temu, da kaj sumijo, pogosto rečejo, da se raje ne bodo vmešavali, strah jih je, da se bodo komu zamerili, da se bodo izpostavili, da bodo v primeru, da niso imeli prav, osramočeni ipd. S tem se dela velika škoda. Vsi smo odgovorni za zdravo odraščanje otrok v naši družbi, ne le starši.
Več lahko preberete na druzina.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
