A. Naglič, Slovenski čas: Verska svoboda v moderni državi

13

Idejo moderne države je dosledno artikuliral zlasti novoveški politični filozof John Lock. Takšna država je lahko bodisi sekularna bodisi pluralna. Za razliko od francoskega pogleda so načelo ločitve cerkve in države ustanovni očetje ZDA razumeli kot sredstvo varovanja svobode posameznika (Free Exercise Clause) v pluralnosti cerkva in drugih verskih skupnosti, ki jih oblast ne bo mogla niti preferirati (prim. državna cerkev) niti omejevati (Non Establishment Clause). Vendar razbitje metafizične povezanosti med politiko in religijo ne more prinesti konkretnih zaključkov o skupni morali v družbi. Ljudje nimajo več skupnih vrednot oziroma kulture. Vsi ljudje se lahko strinjajo, da je umor nemoralno dejanje. Ampak ali tudi vsi ljudje za umor štejejo umetno prekinitev nosečnosti ali evtanazijo? Vsi ljudje se nadalje lahko strinjajo, da je tatvina nemoralno dejanje. Vendar ali se tudi vsi ljudje strinjajo, kdaj socialna stiska posameznika odvezuje od spoštovanja zasebne lastnine?

Moderna država je posledično padla v veliko skušnjavo poskusa vzpostavitve moralno nevtralne družbe. Uradi, šole in podjetja naj bi postali vrednostno nevtralni. Za to se sprejema zakonodaja, ki naj bi vsem ljudem zagotovila enake možnosti. Vendar moralna nevtralnost v življenju realno ni mogoča in je naravnost nečloveška. Vsa človeška dejanja so namreč moralna oziroma vrednostno in kulturno pogojena in obarvana.

Moderna država neizogibno vedno in povsod uničuje versko svobodo, ker izražanje te svobode v javnem življenju zanika prav to vrednostno nevtralnost, za katero se moderna država vzvišeno zavzema v svojem zgodovinskem in idejnem bistvu. Tako se tudi najbolj plemeniti projekti moderne države izjalovijo sami v sebi. Protidiskriminacijska zakonodaja, s katero moderna država zapoveduje določena stališča nosilcem javnih nalog (npr. uradnikom in učiteljem) o določenih vprašanjih ureditve družbenih razmerij (npr. registraciji istospolne skupnosti) se je očitno sprevrgla v obliko posrednega religijskega testa, ki pripadnike religij, katerih stališča niso skladna z vsebino protidiskriminacijske zakonodaje, diskriminatorno izloča iz opravljanja javnih nalog. Ironično, to se dogaja kljub temu, da verska svoboda uživa status naravne, univerzalne in neodtujljive človekove pravice.

Prizadevanje za moralno soglasje

Priznati je potrebno, da zgodovinska in sociološka dejstva preprečujejo, da bi si bilo pri skrbi za ohranitev verske svobode preprosto dovolj prizadevati za ukinitev moderne države. Takšna država je že ukoreninjena v sodobno kulturo in niti ni v celoti slaba sama na sebi. Tradicionalne človekove pravice in temeljne svoboščine ter ustavne vrednote bo v moderni državi mogoče negovati na zelo visoki ravni, če si bodo njeni državljani in upravljavci prizadevali za doseganje medverskega in nadpolitičnega moralnega soglasja. Značilnost soglasja je prav to, da vse vključuje in nikogar ne izključuje. Pogled na sodobno družbo pokaže, da razhajanja v njej niso popolnoma radikalna, da ljudi povezujejo številni pogledi in da ljudje željno iščejo medsebojno solidarnost. Pri tem pa ni mogoče spregledati, da sam koncept verske svobode ni popolnoma fluiden in pravzaprav zahteva pristanek na za marsikoga radikalno metafizično izhodišče. Potrebno je iskreno spoštovati vero mnogih, da poleg materialnega imanentnega sveta obstaja tudi duhoven transcendenten svet. Brez tega verske svobode in vernikov v družbi ni mogoče zares resno jemati in spoštovati.

Za kritike, ki jim duhovna transcendenca ni preveč blizu in domača, pa morda še vedno ostaja razumljiv, sprejemljiv in uporaben praktičen argument prvega predsednika ZDA. George Washington je bil prepričan, da ni dobre politike brez krepostnih ljudi. Kdor ne kroti samega sebe, ne more pravično vladati drugim. Ker religija privzgaja vrednote, mora imeti široko mesto v politiki in kulturi družbe.

Več lahko preberete v Slovenskem času.


13 KOMENTARJI

  1. Briljanten prispevek avtorja!

    Da, verska svoboda je naravna, temeljna, univerzalna in neodtujljiva pravica človeka.

  2. Ko se v Ameriki pojavlja sintagma “verska svoboda”, to ponavadi pomeni, da se pritožujejo, ker v javni sferi ne smejo več žaljivo napadati gejev in žensk; in ker država pač ni urejena te teokratski način.

    Država nikoli ni moralno nevtralno obarvana- skupaj poskušamo reševati probleme družbem, skrbimo za najbolj šibke itd. Tudi nič ne preprečuje različnim veram, da svoje poglede prinesejo na trg idej. Problem pa nastane, če hoče nekdo uveljaviti politiko, ki je skladna z njegovim verskim prepričanjem, posega pa v pravice drugih. V tem primeru se pač upošteva ločenost religije in države.

    Protidiskriminacijska zakonodajo, kolikor res lahko včasih posega v pravice svobodnega govora, pa ščiti tudi verne.

    • Kar nekaj nakladaš.

      V Sloveniji je itak taka diskriminacija, da geja in lezbijke ne smeš niti malo pokritizirati, proti kristjanom pa lahko širiš sovražni govor.

  3. Mimogrede, Locke je sicer verjel v versko svobodo (ko je bilo govora o anglikancih in katoličanih), mislil pa je tudi, da ateisti nimajo nobenega mesta v državi, saj jim zaradi nevere ne morejo zaupati na besedo. Torej, verska svoboda za vse, samo ne za neverne:)

    • Kaj naj neverni z versko svobodo? Takole se tvoji argumenti obrnejo sami proti sebi, ker tebi ne gre za ateiste ampak si proti vernikom.

      • Verska svoboda mora delovati tudi v obratni smeri, ne pa tako kot v nekaterih državah, ko državljan ne sme opravljati javne funkcije, če se ne izreče kot vernega.
        Nimam nič proti vernim; v smislu da bi jim pripisal manj pravic kot sebi. Sem pa proti temu, da se njihove verske resnice uporablja v politiki.

        • Brez skrbi, z verskimi resnicami se v politiki daleč ne pride. Če pa nekdo dojema “Kristusovo misel”, pa je lahko zelo dobro za državljane, za narod, ker s takim se ne da kar tako manipulirati.

          Je pa res, da so razmere marsikje takšne, da ljudje odstopijo vstran in rečejo, pa poglejmo kaj boste skup spravili, če ste tako zelo pametni…

        • Ti mahnič si zdaj kar nekaj naplozal, da bi diskreditiral versko svobodo, kakršna naj bi bila – in vsiljeval svojo ateistično ideologijo.

  4. neverni v sloveniji imajo zaradi pomanjkanja demokratičnih standardov, ponavadi status napadalcev na verne, zato slovenijo imenovati moderna država mogoče ni ravno na mestu.

  5. V srednjeveški družbi so bili pripadniki politične skupnosti lahko verni ali neverni in pripadali različnim religijam? Morda avtor misli na dežele pod arabsko oblastjo?

Comments are closed.