A. Mikeln, Žurnal24: “Plačila zavarovanja bi morala zadostovati za belo zalivko.”

2
355

Aleš Mikeln, šef Vzajemne, o tem kaj bi pomenila ukinitev Vzajemne, o lobijih v zdravstvu, odnosih z zdravstveno ministrico Milojko Kolar, ki je pred tem sedela na njegovem stolčku, in zakaj ne razmišljajo več o tem, da bi znižali znesek na položnici za dopolnilno zavarovanje.

Vse vlade zadnjih deset let so napovedovale ukinitev dopolnilnega zavarovanja. To je v koalicijsko pogodbo zapisala tudi Cerarjeva vlada. Zdaj je skoraj polovica njenega mandata minila. Kako daleč je ta projekt? Se s pristojnimi na vladi o tem kaj pogovarjate?
Po slabi polovici mandata te vlade še vedno čakamo, da nas bo kdo poklical. Večkrat smo že izkazali željo po pogovoru, ampak odziva še ni bilo. Ravno prejšnji teden smo ministrici za zdravje spet poslali pismo, zdaj čakamo odgovor. Ko smo ga poslali prvič ni bilo nobenega odgovora.

Kaj pa bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja pomenila za Vzajemno?
Ni treba biti ekonomist za ugotovitev, da se bo družba, ki se ji odvzame 97 odstotkov prihodkov, znašla v težavah. Čeprav na Vzajemni ponujamo še vrsto drugih storitev, nas v takem obsegu in s tolikimi zaposlenimi nas gotovo ne bi bilo. Škoda bi bilo tudi blagovne znamke.

Ukinitev je lep politični moto, ki je ljudem všečen. Približno tako, kot če bi rekli, da bodo znižali davke – takšno napoved bi podprli vsi. A če se nekaj ukine, je treba povedati, s čim se bo to nadomestilo. V dopolnilnem zavarovanju je 450 milijonov evrov, ki predstavljajo nekakšen amortizer za osnovno zdravstvo in omogočajo, da se osnovna košarica zdravstvenih storitev v preteklih letih ni krčila.

Ta denar bo treba v tem primeru nekje najti. Tu naletimo na vprašanji: kdo bo plačal in koliko bo plačal. Če dopolnilno zavarovanje spremenimo v obvezno, je treba odgovoriti tudi na vprašanji kdo bo določal višino premije in kakšna bo.

Ko greš k zdravniku, kaj šele k zobozdravniku, se zdi, da je praktično iz meseca v mesec več zdravil oziroma storitev, ki jih je treba doplačati. Mar ni bilo dopolnilno zavarovanje oblikovano prav z namenom, da bo doplačil manj?
Načeloma ničesar, kar je v košarici, ni treba doplačati. Težava je čas. Marsikdo ne želi in ne bi smel tako dolgo čakati v vrsti. Ko te muči neka bolezen in potrebuješ izvid specialista, marsikdo ni pripravljen čakati pol leta. Zato ljudje hodijo k specialistom in pregled plačajo sami. Doplačil v teoriji torej ne bi smelo biti, v praksi pa nastajajo ravno zaradi časa.
Druga možnost je, da se doplača višji standard. Pri zobozdravnikih je treba recimo za belo zalivko doplačati, čeprav sem prepričan, da bi morala plačila obveznega in dopolnilnega zavarovanja zadostovati za belo zalivko. A ker so standardi postavljeni tako, kot so postavljeni, zobozdravniki lahko bele zalivke dodatno zaračunajo.

Toda v Tolminu je treba za belo plombo doplačati 20 evrov, v Ljubljani pa 60.
To je stvar ponudbe in povpraševanja ter materialov, ki jih zobozdravniki pri svojem delu uporabljajo. Ne vemo, kakšne uporablja prvi in kakšne drugi.

Nekajkrat ste zavarovancem že poslali položnice z nižjimi zneski, ker ste obračunavali previsoke premije. Kako ste poslovali lani, kolikšen je bil dobiček? Lahko zavarovanci kaj podobnega pričakujejo tudi v prihodnje?
Mi smo družba za vzajemno zavarovanje, nam dobiček ni glavno gonilo posla. Ko gre za dobiček, smo se omejili na dva odstotka bruto pobrane premije. Kar je več, vračamo zavarovancem v obliki poračunov, nudimo dodatne storitve in podobno.
Doslej smo dvakrat poslovali tako dobro, da smo zavarovancem vrnili po 15 evrov, kar je za Vzajemno pomenilo dvakrat po 12 milijonov evrov. Ker smo solidno poslovali, smo marca 2014 še dodatno znižali premijo za en evro.
Leto 2015 pa je bilo zelo turbulentno, ministrstvo za zdravje je izvajalcem zdravstvenih storitev priznalo višje cene, to pa je nam avtomatsko pomenilo višje škode. Če primerjamo z letom prej, smo imeli 14 milijonov evrov več odhodkov za zdravstvene storitve.

O rezultatih poslovanja v letu 2015 še ne bi govoril, ker nadzorni svet še ni obravnaval revidiranega poročila. Je pa bilo predvsem zaradi odločitve ministrstva poslovanje lansko leto slabše kot leta 2014. Presežkov ni bilo, zato tudi decembra nismo vračali preplačil. To so zavarovanci opazili, spraševali so, kaj je razlog, in smo jim tudi pojasnili.

Danes poslujemo s pozitivno ničlo. To pomeni, da so premije primerne.

Kaj pa vaši stroški? Zakaj vaši obratovalni stroški znašajo okoli deset odstotkov pobranih premij, stroški Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa manj kot dva odstotka?
V medijih se veliko govori o izjemno visokih stroških, ki jih ima Vzajemna. Nihče pa ne pove, da je svetovna zdravstvena organizacija v analizi, ki jo je pripravila na zahtevo ministrstva za zdravje, jasno ugotovila, da so stroški delovanja zavarovalnic nižji kot jih imajo primerljive zavarovalnice v zahodni Evropi.

Prav tako se v javnosti pojavljajo napačni zneski, ko gre za stroške, ki jih imajo zavarovalnice. Govori se o pavšalnem znesku 60 milijonov evrov za vse zavarovalnice, kar ne drži, zneski so krepko nižji.

Ne govori se niti o stroških, ki nam jih povzročijo izvajalci, ki jim plačujemo provizije, ter ZZZS, ki mu plačujemo sistem kartice zdravstvenega zavarovanja. Računanje na spremembe pri dopolnilnem zavarovanju, ne da bi se upoštevalo tudi to, bo boleč avtogol.

V nekem intervjuju ste dejali, da ste zavarovalnice z dopolnilnimi zavarovanji le vreče denarja v katere posegajo drugi. Da na razmere v zdravstvenem sistemu ne morete vplivati? Zakaj ste zavarovalnice potemtakem sploh potrebne? Mar ne bi z ukinitvijo kvečjemu privarčevali tistih 45 milijonov evrov letno, kolikor porabite za delovanje?
Smisel je konkurenčnost. V nobenem zdravstvenem sistemu po Evropi zasebne zdravstvene zavarovalnice, ki se z izvajalci pogajajo za kakovostne storitve in cene, niso tabu. Naš sistem pa je relikt iz nekih drugih časov, kjer je bilo vse regulirano.

Mislim, da bi morali dati zavarovalnicam pri takšnih odločitvah več besede. Moralo bi nam biti dovoljeno, da se pogajamo za storitve in njihove cene, da te storitve tudi nadziramo in po potrebi ukrepamo.

Več lahko preberete na zurnal24.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Brez konkurenčnosti in spoštovanja pogodb (vladavina prava) imamo organizirano ropanje davkoplačevalcev. Večina dobi mafija, ki se skriva za državo. Manjši del birokracija, drobtinice pa podkupljena raja.

    Pot v socializem, je pot v vsesplošno revščino.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite