Zaradi neustavljive želje po graditvi. Preprosto – tam je verjetnost uspeha večja. V 17 letih truda nam je skupino Datalab doma uspelo razviti v regionalno podjetje. Tak razvoj pa je za visoko tehnologijo prepočasen – zaradi njene narave je inovacijsko prednost, ki jo imaš, treba izkoristiti znotraj okna priložnosti, in če tega ne narediš, je priložnost zamujena. Analiza porabljenega časa je neizprosna: nekaj let smo potrebovali za prepričevanje investitorjev; desetletje vozili prepočasi zaradi rasti iz akumulacije in skopih bančnih posojil (pred letom 2010); par mesecev za to, še nekaj mesecev za ono v poslovanju – pa se nabere. Ker smo na večini področij orali ledino in postavljali nove prakse, smo prevečkrat »plavali v medu« – ogromno porabljene energije za malo premika.
V Agro področju pa ni mogoče čakati. Šteje vsak mesec. Nismo edini, ki smo opazili ta trg, in vse pogosteje srečamo kak start-up s podobno agendo. Tehnologija je kruta ljubica in s časom se naša prednost zmanjšuje. Če pa bomo hitri in spretni, tekli hitreje, potem nam ob kančku sreče mogoče uspe veliki met. Treba je bilo razmišljati o alternativah.
S švicarskim podjetjem Mattig Management Partners, delom skupine Mattig-Sutter, imamo že dve leti skupno podjetje v Albaniji in operacije, ki bodo vodile v ustanovitev skupnega podjetja v Romuniji. Na pogovoru o prihodnosti je vzniknilo povabilo, da z agrooddelkom pridemo k njim.
Švica = finance
Prva stvar, ki jo je bilo treba urediti, je financiranje. Razvoj produkta si lahko privoščimo iz tekočih prihodkov. Osvajanja svetovnega trga pa ne.
Švica je hiperlikvidna, domač in tuj denar išče investicijske priložnosti. Banke so tam doma. Zasebni in institucionalni vlagatelji z vsega sveta so domicilirani v našem kantonu. Skladi tveganega kapitala radi vlagajo v podjetja s sedežem v Schwyzu, saj poznajo pravni sistem, pravila igre – pravni in davčni okvir – pa se spreminjajo enkrat na desetletje. Deželnega tveganja tako rekoč ni.
Razdelane in splošno uporabljane so tehnike naprednih finančnih instrumentov (konvertibilne obveznice vseh vrst, opcije in podobno), ki pomembno olajšajo poslovanje in nam omogočajo uporabo celotnega arzenala visokega bančništva. Pravni postopki so preprosti in poceni: za izdajo konvertibilne obveznice v Sloveniji potrebuješ dve delničarski skupščini in dvakratno objavo prevzemne ponudbe (ob izdaji in ob morebitni konverziji), kar v resnici pomeni, da investitor ne more predvideti, ali bo konverzijo lahko izvedel in koliko ga bo stala. Popoln »showstopper«. V Švici lahko skupščina da ustrezna pooblastila upravi, ta pa jih potem uporablja v skladu z načrti poljubno mnogokrat.
Struktura, ki jo imamo zdaj v Datalabu, je zanimiv hibrid. Slovenska matična družba – Datalab, d. d., – je »listed entity«, javna družba, ki kotira na ljubljanski borzi. Hčerka v Švici pa je zaprta delniška družba v lastništvu slovenske matere in švicarskih partnerjev. Skladi tveganega kapitala ne vlagajo v javne družbe, institucionalni vlagatelji ne v start-upe. S kombinacijo, ki jo imamo, naslavljamo z eno ali drugo družbo oba segmenta, kar nam omogoča optimizirati lastniški in dolžniški kapital.
Švica = pragmatizem in razum
Pragmatizem je v zraku in se voha. Ko nekaj časa živiš tam, ga začneš opažati. Od referendumov, kjer presenetijo s stopnjo neposredne demokracije, ureditve v stanovanjskem bloku, ravnanju z naravo in viri.
Zato ni presenetljivo, da je naslednji razlog, ki govori za Švico, poslovno okolje. Uradni jezik v Švici ni ne nemščina, ne francoščina, ne italijanščina. Uradni jezik je denar in de facto uradna religija/svetovni nazor je pragmatizem. To pa pomeni, da je vse usmerjeno v omogočanje rasti podjetjem.
Uradništvo pri tem zelo pomaga. Izredno sem bil presenečen, ko mi je uslužbenec na kantonalnem gospodarskem ministrstvu predlagal, da mi uredi sestanke s sorodnimi podjetji in raziskovalnimi institucijami. Še bolj sem bil presenečen, ko je naslednji dan z e-pošto prispelo sporočilo s termini sestankov in predstavitvami sogovornikov. Večer pred sestanki me je poklical na GSM (takrat še slovenski!) in mi predlagal, da greva na sestanke skupaj. In ko je na sestanku naredil uvodno predstavitev našega podjetja, on (!!!), začudenju ni konca.
Ko sestankuješ, je jasno, kje so interesi ene in druge strani. Pogovarjaš se v pisarni, posedanja po kavarnah ni (aleluja!). Po minuti formalnih vljudnosti se preide na temo brez razpravljanja o politiki, nogometu ali sorodnikih.
Še nekaj je diametralno drugačno: zaupanje. Iz statistike je jasno, da je v družbi delež goljufov manjši od deleža poštenjakov. Dana beseda velja in ta alpski narod je na poštenje in resnico zelo ponosen. Zato država ljudem načeloma zaupa in ne preverja na vsakem koraku, kje bi jo lahko prinesli okoli. In jo v večini primerov ne. Zakaj bi goljufal in trošil energijo, če so obveznosti primerne in znosne?
Švica = prijazni davki in predvidljivi pravni postopki
Korporativno upravljanje in računovodenje je precej enostavno. Obračuni DDV se običajno oddajajo polletno, bilanca tam nekje do julija, če pa zamujaš, te prijazno opomnijo in imaš čas do septembra. Za sklenitev delovnega razmerja zadošča stisk roke, dokumenti za denimo delovni vizum se lahko podpišejo, poskenirajo in pošljejo kot priponka v PDF-formatu na urad brez digitalnih potrdil in časovnih žigov.
Davki so pregledni in prijazni. Neto plača je obremenjena s približno 18 odstotki davkov in prispevkov obeh – delodajalca in zaposlenega (bruto II). Visoke neto plače (tajnica približno 4.500 švicarskih frankov) se tako prevedejo v še vedno znosen strošek za podjetje.
Več lahko preberete na strani Pantheon.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
