Če bi se Borut Pahor pojavil na skupinski sliki z Barackom Obamo v Varšavi, ga ne bi na njej opazil skoraj nihče. Ker ga na njej ni, je pisal zgodovino. Resda jo je bolj kot ustvarjal, popravljal za nazaj, a če sodimo po omlednih odzivih slovenske javnosti, je to počel na veselje večine podalpskega življa.
Ne moremo seveda natanko vedeti, ali si je predsednik razkošno kosilo prihranil zgolj zaradi dnevnopolitično motiviranega strahu pred ruskim medvedom ali je imel v mislih še kak širši okvir. Vsekakor je zunanji minister slovenske države skoraj sočasno z velikim pompom napovedoval julijski obisk svojega kolega, enega hladnokrvnih tvorcev ruskega novodobnega prekrajanja evropskih meja, v Ljubljani. Toda molčeče odobravanje predsednikove poteze (ali bolje umanjkanja te poteze) vsekakor ni izviralo zgolj iz zadovoljstva Slovencev, ker mora biti sedaj vsakomur v belem svetu jasno, da nima naš človek nič opraviti z »vzhodnjaki« za nekdanjo železno zaveso, med katere ga včasih po nemarnem tlačijo. V bistvu je eno preskočeno uživanje v družbi prvega temnopoltega predsednika ZDA na simbolni ravni ukinilo dogajanje s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja kot prelomnico v slovenski zgodovini.
S tem so sočasno uresničene dolgoletne mokre sanje mnogih. Brez šiva sta končno povezani jugoslovanska socialistična in poosamosvojitvena Slovenija, ker med njima ne zeva več prepad prehoda iz ene v drugo državo in iz enega v drug sistem. Prav nič moteče ni, da sta vezivo med njima predvsem tisti kilogram banan in tisti kilogram drugorazredne kave na osebo, po kateri je lahko jugoslovanski Slovenec poromal v Avstrijo, njegovi vzhodnejši sosedje pa te izjemne demokratične pridobitve niso bili deležni. Zato nima epska zmaga Solidarnosti iz junija 1989 z nami čisto nobenega opravka in je čisto prav, da je najvišji predstavnik naše države to molče povedal.
Kaj ob teži tovrstnih argumentov sploh še ostane Slovenskemu času, Časniku in vsem drugim hvalevrednim medijskim in civilnodružbenim pobudam, ki se v zadnjih letih na prvi pogled čisto lepo razvijajo? A glej ga zlomka, več kot je njihovih bralcev in podpornikov, bolj na površje spet sili fatamorgana banan in kave.
Več lahko preberete v prilogi Družine Slovenski čas.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
