A. Maver, Dnevnik: Prezgodaj rojeni otroci?

2

V iztekajočem se letu zaradi začetka v letu 1914 veliko prežvekovana vélika vojna je v evropskem zgodovinskem spominu velika tudi zato, ker je precej na novo zarisala zemljevid stare celine in mu vdihnila precej še za današnji čas odločilnih kontur. Pojavile so se državne tvorbe, ki so se lahko sklicevale na staroslavno preteklost svojih zaresnih ali domnevnih predhodnic, pa tudi take, ki slavne predzgodovine v nikakršni obliki niso imele. Končno so kaotične razmere v zadnji fazi vojne in takoj po njej naplavile na površje prenekatero novo entiteto, ki kratko- ali vsaj srednjeročno kot samostojna tvorba ni preživela. Takšnim državam bi lahko morda rekli »neuresničene«, v kakšnem primeru tudi »prezgodaj rojeni otroci vélike vojne«. Večina med njimi se je kmalu znašla ne le v jarku zgodovine, marveč tudi povsem na robu evropskega zgodovinskega spomina, kar ni brez zveze s pogostim skoraj fatalističnim nagnjenjem zgodovinarjev, da izhajamo iz končnega stanja, za katero na žalost vemo že od vsega začetka, in po njem presojamo začetne in vmesne faze procesov. Tako se rado zgodi, da v ognju vélike vojne porojene države, ki so se zrušile pod težo različnih pritiskov, obravnavamo kot življenja nezmožne in potemtakem obroben zgodovinski pojav, medtem ko drugim, nemara izhajajočim iz enakih podmen, ki so zaradi bolj naklonjenih okoliščin obstale ali se vsaj preoblekle v drugačna oblačila, pripišemo vlogo zgodovinske nujnosti. Nenavadno bi torej bilo, če bi kot neuresničeno državo hoteli obravnati Državo SHS ali baltske države, ki so po odisejadi sovjetske, nemške in vnovične sovjetske okupacije uspele obnoviti svojo neodvisnost, precej samoumevno pa je tako ravnanje pri svobodnem mestu Gdansk ali pri po véliki vojni nastali ukrajinski državni tvorbi. Vse to ima sicer opraviti tudi s tem, da že v vojni zmagoviti zavezniki niso z enakimi vatli obravnavali nasledstvenih držav centralnih sil in antantnega ruskega carstva.

Več lahko preberete v Dnevniku.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Ne razumem namena članka gospoda Aleša. Hoče povedati, da je Republika Slovenija kot prezgodaj rojen otrok, ki zelo hitro umre?

Comments are closed.