A. M. Poznič, Slovenski čas: Konzervativni levičarji

2

Kakšno stanje duha razodevajo naše letošnje volilne izbire?

Super volilno leto je končano. Začeli smo z gladko zmago pomladi na evropskih volitvah, nadaljevali s popolno zmago zime na najpomembnejših, t. j. državnozborskih volitvah in končali z »nestrankarsko« zmago na občinskih volitvah. Volilna udeležba je bila z vsakimi volitvami razumljivo čedalje nižja. Zdaj je prišel čas ocene tega našega politično napornega leta, da bi sebe bolje razumeli in svoje delovanje prilagodili stvarnosti.

Ljudje svet in sebe poskušamo razumeti tako, da vzpostavimo koordinatni sistem, ki nam pomaga umestiti dogajanje v razumljivo celoto. Premice, po katerih premikamo akterje, so vedno večplastne in jih lahko najdemo na oseh desno-levo, napredno-reakcionarno, vera-nevera, zima-pomlad, domobranci-partizani, demokrati-totalitarci, liberalno-konservativno, revolucionarno-legalistično itd. itn. Bistveno je, da svoje prepričanje in ravnanje, ki iz njega izhaja, gradimo na harmoničnih, t. j. med seboj skladnih premisah. Tako je več ali manj nerazumno, da bi nekdo zase trdil, da je veren, pa voli veri nasprotne stranke, ali pa je demokrat in voli slovensko zimo. Takemu početju pravimo kvadratura kroga in je samo v sebi nemogoče. Naše volilno leto pa kaže, da poskušamo pri nas s svojimi izbirami prav to, zato je sporočilo volitev, da smo Slovenci »konservativni levičarji«.

Slovensko super volilno leto nam sporoča, da smo Slovenci v glavnem za to, da se nič ne spremeni. »Nič spremeniti« pa je glavna odlika konservativnosti in legalističnosti. Zlahka si predstvaljam volivca ZL, ki bi zdaj protestiral nad etiketo »konservativec« ali še huje in točnejše »reakcionar«. Vsak, ki se navdušuje nad zatohlo in preseženo ideologijo socializma, ki jo ponuja ZL, je konservativec, legalist in reakcionar, t. j. vse tisto, kar v resnici noče biti. Kajti vse, kar želi doseči ZL, že imamo, le enopartijskega enoumja nimamo več.

Prav tako je volivec SD konservativec, saj stranka zagovarja obstoječe stanje v vsem, predvsem pa v svojih privilegijih, ki izhajajo iz revolucije; da o DeSUS-u ne izgubljamo besed.

Kar imamo, imamo in ne bomo menjali, se zdi moto slovenskega volivca. Slovenci hočemo za vsako ceno ohraniti status quo, s katerim smo očitno zadovoljni ali pa vsaj mislimo, da je to najboljše, kar moremo imeti, kakor nam oznanjajo pridigarji sodobnosti v medijih.

Več lahko preberete v prilogi Družine Slovenski čas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Vendar status quo v marsičem ne prinaša nič dobrega.

    Zanj je značilna: nepoznavanje in ignoriranje življenjskih in gospodarskih zakonitosti, vdanost v lenobnost in brezdelje…

  2. Napredni levičarji pa so v evropskih razvitih državah, kjer prav tako prisegajo na abecedo dobrega gospodarjenja in družbenega sožitja.

Comments are closed.