Antoine Leiris je na svojem Facebook profilu objavil javno pismo (v sredo, 18. 11. je bilo deljeno več kot 170 tisočkrat) teroristu, ki je v petkovem pokolu v Parizu ubil njegovo ženo Helene. Helene Muyal-Leiris je bila med 89 žrvami ubitimi na koncertu v Bataclan koncertni dvorani. Prevod pisma objavljamo v celoti.
»Na petkovo noč si vzel izjemno življenje – ljubezen mojega življenja, mati mojega sina – a mojega sovraštva ne dobiš. Ne vem, kdo si in niti ne želim vedeti, ni te več. Če nas je ta Bog, v imenu koga si slepo ubijal, naredil po svoji podobi, si z vsako kroglo v telesu moje žene naredil še eno novo rano v njegovem srcu.
Zato, ne, ne bom ti naklonil daru mojega sovraštva. Od mene hočeš sovraštvo, vendar bi bil s takšnim odzivom žrtev iste nevednosti, ki je tebe naredila to, kar si. Hočeš, da bi bil prestrašen, da bi na svoje sodržavljane gledal z nezaupanjem, da bi žrtvoval mojo svobodo za mojo varnost. Izgubil si.
To jutro sem jo videl. Končno, po nočeh in dnevih čakanja. Bila je ravno tako lepa kot takrat, ko je odšla v petkovo noč, prav tako lepa kot pred dvanajstimi leti, ko sem se vanjo brezupno zaljubil. Seveda sem pobit zaradi bolečine, to malo zmago ti priznam, ampak ta bolečina bo kratka. Vem, da bo z nami vsak dan in da se bova spet našla v raju neovirane ljubezni, v katerega ti nimaš vstopa.
Samo dva sva, moj sin in jaz, ampak sva močnejša kot vse vojske tega sveta. Nimam več časa, ki bi ti ga namenil, moram se pridružiti Melvilu, ki se prebuja iz dremeža. Samo 17 mescev je star. Kot običajno bo pojedel svoj obrok in kot ponavadi se bova šla igrati. In vse svoje življenje te bo ta majhen fant ogrožal s svojim veseljem in svobodo. Ker, ne, ne boš deležen niti njegovega sovraštva.«
