A. Kos, Sol zemlje: Vera se kaže v delih in kaj o islamu pravi ugleden musliman

Ob tem, ko se najdem večkrat nekje vmes … nekako v precepu glede gledanja na sodobno dogajanje v svetu in tudi pri nas, predvsem s stališča odnosa muslimanov do kristjanov ali morda kar do vseh – po njihovo – nevernikov (pa tudi glede naših odnosov do muslimanov), vedno znova prihajam do spoznanj:

– da ne smemo poenostavljati;

– da po tem, ka(ko)r vidimo, moremo sklepati za naprej, vendar nikoli ne zajamemo vseh vidikov;

– da so vsepovsod dobri in slabi ljudje;

– da nas je imigrantov upravičeno tudi strah, tako zaradi tega, ker prihajajo iz drugačnih krajev, kot so naši, iz drugačne kulture, pa tudi zato, ker je med nami marsikdo zelo reven in res ni prav, da bi “država” skrbela za druge, za svoje pa ne … – kljub vsemu naj ne izgubimo sočutja do njih, ne zaprimo src pred človeško stisko.

Ne čutim zadržkov do drugih ver, veroizpovedi, zame je merilo, da je nekaj dobro, npr. da je neka vera dobra, to, kar se vidi v delih … v dobrih delih.

Fanatizem, v kar preide včasih miselnost posameznika, ni to! Ekstremizem ni to.

Torej tisti, ki v imenu nekega boga ubijajo, Boga samega zlorabljajo. Tisti, ki so nasilni do žensk, tudi nedoraslih, so navadni nasilneži, vzgojeni (komaj morem reči, da so vzgojeni) v neki posebni patriarhalni kulturi, kjer je moški večvreden. Je pa jasno, da to, v čemer nekdo raste, oblikuje človeka … in če je nekdo vedno poslušal, da je več kot drug, bo to v njem in ne bo lahko postal drugačen …

Tisti, ki ljubi Boga, ljubi tudi svoje bližnje (in to niso samo člani družine, pač pa tudi sosedje, morda novi sosedje …) in samega sebe …. Ljubi vse v nekem ravnovesju …. ne ljubi le samega sebe (ampak tudi sebe!), ni sebičen, ne skrbi predvsem za lastno rit.

Mislim, da bi se z mojimi besedami strinjala moja bližnja, ki je katoličanka, poročena z muslimanom; mož jo ima rad in svoji ženi daje tudi versko svobodo.

Ljudje, ki imajo svoj “eksodus” v obljubljeno deželo Evropo, pričakujejo tukaj marsikaj, vsekakor pa, da bo bolje, kot je tam, kjer so njihovi domovi … ali kjer so bili nekoč njihovi domovi. Razumljivo je, da prihaja na tem težkem “romanju” tudi do različnih napetosti. To je razumljivo, sem pa prepričana, da vsak civiliziran gost sprejme pravila dežele, v katero prihaja. Glede na to, da se število prebivalcev evropskih dežel komaj še kaj dviga ali pa upada, je razumljivo tudi, da na nek način je prostor za nove prebivalce. Če sami nimamo dovolj otrok, bodo prišli od drugje. Tudi voda teče tja, kjer je prostor …

Več lahko preberete na blogu Sol zemlje.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.