Ko sem videla rezultate referenduma, sem bila vesela. Preprosto vesela. Zato, ker sem prišla v zadnjih letih do zaključka, da ljudje ne smejo okrog prinašati narave in drug drugega, nikogar zlorabljati. Zdelo se mi je, da če bi bili konkretni členi družinskega zakonika sprejeti, bi bilo potem konec z možnimi korekcijami stvari, ki se tudi meni res ne zdijo dobre. Če pa ti členi ne bodo sprejeti, bo potem prostor in čas, ko se bo nujno posvetiti na globoko tem vsebinam. In samo upam lahko, da se bo to dogajalo … da bodo ljudje na oblasti vendar vedeli, da ne smejo delati preko ljudstva, preko svojih državljanov … Da bodo prisluhnili več strokovnjakom glede občutljivih zadev, ki se tičejo otrok in družin. Da ne bodo omalovaževali virov in spoznanj strani, ki je bila na referendumu proti, pač pa pogledali, kaj se v resnici skriva v tem!
Ko mene ljudje kritizirajo, me sicer včasih prizadene (če je grobo in krivično), ampak praviloma se tistim stvarem posvetim in o njih razmišljam. Tudi preberem kaj dodatnega. Marsikaj postopoma drugače vidim, kot sem videla včasih. Zato sem hvaležna – predvsem tistim, ki so po človeško pristopili in povedali, kaj čutijo, kaj mislijo.
No, tega, širine pogleda, želim vsem. Tudi UPATI sploh pogledati drugam, mogoče bomo videli drugače, kot smo bili vajeni doslej. Človeku se lahko ob tem zruši grad, v katerem je živel vse življenje … Oja, mnogokrat se človek boji za varno okolje, v katerem je živel … mogoče ne ravno v vati, pač pa res v znanem, predvidljivem.
Želim, da ne bi ljudje apriori odklanjali vsega, kar reče kdo “z druge strani”. Da ne bi ljudje omalovaževali drugačnega mišljenja.
V čem so sicer drugačni od druge strani, v čem je potem nestrpnost, s katero se tako radi hvalijo … morda hvalimo?
No, take misli so me obhajale včeraj zvečer … po objavi rezultatov.
Občutek, da zdaj lahko ljudje še kaj naredimo. Ne samo na vrat na nos, morda z veselim občutkom, kako je bil kdo okrog prinesen (poznam ljudi, ki so ponosni na svojo zvitost … 🙁 ), pač pa bolj na globoko, bolj zares, z več premisleka … Bolj strokovno in ljubeče.
—
Ampak nisem bila vesela zjutraj, ko sem opazila na spletu razne izjave “moje strani”, hvalisave, neprijazne, omalovažujoče (brala sem samo “mojo” stran, ne vem, kako je na drugi …).
Meni se zdi, da resnična zmaga ni nikoli groba, grda. Ne ponižuje drugih. Nikoli se pravi zmagovalec ne povzpne nad “premagane”. V bistvu sploh ne gre za zmago, pač pa zato, da bi imeli “življenje in ga imeli v izobilju”!
Več lahko preberete na blogu Sol zemlje.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
