Vesela sem, mirna … Vesela, da je bila na referendumu večina “proti”. V resnici nisem bila gotova v “zmago”, sicer pa te zadeve nisem jemala kot boj … kot nekaj proti komurkoli. Le boj proti temu, kar je za vse nas slabo.
Želim si, da ljudje vedno znova iščemo to, kar je dobro. Dobro za vse nas.
Nisem vsega, kar piše o tej problematiki, prebrala in tega, kar vem, nisem želela uporabiti s tega stališča, da bi minirala “nasprotnike”. Zame drugače misleči niso nasprotniki, pač pa ljudje, s katerim je potrebno najti stik … ustvariti odnos …
V zvezi z zakonikom – takim, kot ga predlagatelji hočejo imeti – je tako, da če je bil odklonjen pred tremi leti, pomeni, da je potrebno premisliti, zakaj ga večina noče. Zakaj gredo z glavo skozi zid, zakaj se ne posvetujejo “širše”? Zakaj brez javne razprave? Zakaj so proti tej noveli tudi nekateri homoseksualci, ki so se glede tega tudi javno izpostavili?
So ljudje, ki pravijo, da so pobudniki referenduma krivi za toliko stran vrženega denarja – toda tega denarja ne bi “vrgli” stran, če bi resno jemali ljudsko voljo! Zakaj ne poslušajo nas, volilcev – saj so na svojih stolčkih zaradi nas in za nas!?
Morda bi bilo častno, če bi predlagatelji in podporniki predlaganih sprememb zakonika krili stroške referenduma? 😉 Ali pa če bi sestopili s svojih stolčkov – če le niso preveč zlepljeni z njimi? 😉 Navsezadnje je bil referendum samo zaradi njihove nedemokratičnosti.
Nisem aktivistka, kot sem že rekla, skušala pa sem povezovati ljudi. V taki vlogi se še najbolj najdem. 🙂
Nič nimam proti homoseksualcem, in po moje noben sodoben Slovenec nima, vendar sem mnenja, da tak izid, kot je, pomaga homoseksualnim ljudem ohranjati dostojanstvo.
Več lahko preberete na blogu Sol zemlje.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
