A. Kos, blog: Ko zaodmeva v prostoru – po pospravljanju

5
197

Ljudje smo zelo različni, tudi glede pospravljanja. Eni zelo veliko stvari zavržejo, brez razmišljanja, brez samospraševanja zmečejo marsikaj stran. (Kaj vse sem že videla!)Eni takoj vse pospravijo. Vsako stvar na svoje mesto.

Smo pa tudi čisto drugačni. Taki, ki se nam zdi narobe stvari, ki so še dobre, vreči stran. Ja, trdim: prav greh je vreči stran kaj koristnega. Ampak včasih je težko najti človeka, ki bi mu nekaj določenega koristilo.

Potem pa doma skladiščimo vse mogoče. In to ovira pospravljanje, saj je potrebno pri temeljitem čiščenju premakniti ogromno stvari. In to je pravzaprav šara, odvečno, nekaj, kar jemlje prostor. Kako se spominjam znanke, ki je rekla, da je dobila raka, ker ji je zmanjkalo zraka v stanovanju. In jaz, ki tudi živim v prostorski stiski, prav podobno čutim …

Ni čudno, da na Primorskem spim zunaj, če le ni premrzlo ali če pošteno ne dežuje. Tako lepo je imeti za strop nebo!

No, in te dni sem precej temeljito pospravila našo primorsko kuhinjo. V njej je (bilo) tisoč stvari, raznih posodic in posod, skodelic vseh vrst … zdaj jih je malo manj. Marsikaj smo samo odložili, ko smo prihiteli, in potem odhiteli nazaj v Ljubljano.

Kako lažje je pospravljati, če nimamo odvečnih stvari … če v svojih domovih ne skladiščimo vsega mogočega … sploh pa stvari, ki jih bomo morda potrebovali spet čez “sedem let”. (In verjetno pozabili, da sploh obstajajo.)

Tako je tudi z balastom v naših srcih. Po domače rečemo: s šaro v naših srcih! Polno vsega se nabere. Včasih mnogo tega, kar bremeni, kar jemlje prostor, sploh ne da dihati … Tudi kakšni ljudje, kakšni odnosi. Včasih je potrebno marsikaj premakniti, odnesti, vreči stran, da srce lahko “zadiha” …

Več: blog odsrcadosrca

5 KOMENTARJI

  1. “Ni čudno, da na Primorskem spim zunaj, če le ni premrzlo ali če pošteno ne dežuje. Tako lepo je imeti za strop nebo”

    Nekateri zelijo bivati v hladni jami, drugi pod drevesom, tretji po milim nebom.

    No, jaz sem zadnji cas odkril, da mi zelo prija spanje pri odprtem oknu. Samo da ni prepiha.
    Clovek ne zivi samo od hrane in pijace ampak tudi od svezega zraka.

    • Tudi jaz ne maram prepiha (ne naredi dobro), ampak zato imam pa brisačo čez čelo! 😉 – Zdaj vidim, da mi je tako normalno zunaj spat, da še če kaže, da bo deževalo, grem ven – potem pa že vidim, kako in kaj. No, le naj dežuje, tukaj že dolgo ni bilo “poštenega” dežja.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite