Lep začetek bi bil, če bi pri nas nehali iskati zunanjega krivca – ali zunanjega odrešenika.
Slovenija je včeraj dobila osem priporočil iz Bruslja. Morda se bo to komu zdelo precejšen uspeh, ker smo jih lani dobili devet, pa ni tako. Osem priporočil ni malo, sploh zato, ker je bilo letos v nekaj postavk združenih več posamičnih žgočih vprašanj. Hkrati se ne gre slepiti – kljub močno suhoparnemu tehnokratskemu jeziku, v katerem so zapisana priporočila -, da ta opozorila niso resna. Ker so.
Nihče sicer ne more reči, da v zadnjem letu v Sloveniji ni bilo postorjenega nič, ker to seveda ni res. To priznavajo tudi v Bruslju. »Slovenija se odločno spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnotežji, napredek je zelo spodbuden,« je včeraj dejal komisar Olli Rehn. Vendar je nadaljeval: »A kljub temu se Slovenija še vedno sooča z veliki tveganji.« Kot je razumeti iz priporočil, je bil v Sloveniji ugotovljen veliko premajhen napredek pri fiskalni konsolidaciji, pri zagotavljanju vzdržnosti javnega dolga, pri prestrukturiranju gospodarstva, privatizaciji in izboljšanju poslovnega okolja.
Včeraj nam iz Bruslja nihče ni grozil s finančnimi kaznimi, ki jih predvidevajo evropski postopki, kar pa seveda ne pomeni, da finančnega bremena neizvedenih, nujno potrebnih sprememb ne čutimo. Ker jih – samo vprašajte koga v zasebnem sektorju, ki mora že pet let (!) živeti z 20 odstotkov nižjo plačo, čeprav ne dela nič manj, kvečjemu več. Pa bi mu ne bilo treba, če bi v državi z nekaj pomembnimi strateškimi spremembami poskrbeli, da bi lahko zdaj že korakali po poti trajnega okrevanja, namesto da smo se v prvem četrtletju glede na prejšnje spet znašli na robu recesije. Včerajšnja opozorila lepo kažejo, da je bilo v Sloveniji – priznajmo si – v zadnjih letih postorjenega premalo. Odločno premalo, da bi lahko bolj prosto zadihali.
Več lahko preberete na Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
